V torek, 21. maja, je Računalniški muzej v okviru sejma akademske knjige Liber.ac v avli Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani odprl razstavo, ki kaže, kako je slovenščina vstopila v digitalni svet in kakšen je bil kulturni pomen tega vstopa.

Zadnjih 40 let so bili braniki in gonilna sila digitalizacije slovenskega jezika zanesenjaki in prostovoljska društva. Poskrbeli so za pisanje programov v slovenščini in njihovo razširjanje med somišljeniki, izdajali računalniške revije za živo artikulacijo novega pojava v domačem jeziku, izdelovali tipkovnice s šumniki in predelovali tiskalnike. Táko je bilo veselje do digitalne slovenščine. Veselje, ki so si ga delili prevajalci operacijskega sistema Windows 95, člani odprtokodnih iniciativ, ki so skrbeli za sprotne prevode najsodobnejših računalniških programov in razvoj lokalne terminologije, ter vojska urednikov slovenskega dela proste enciklopedije Wikipedija, ki so skrbeli in še skrbijo, da dostopno védenje v našem jeziku ni škrbina.

V pričujoči razstavi Računalniški muzej s tehnološkimi in dokumentarističnimi eksponati pripoveduje zgodbo, ki priča o skupnih ciljih in posameznikovi predanosti. Zgodbo o tem, da so meje majhnosti našega jezika premagljive, da so k boju za digitalno slovenščino prispevali tudi posamezniki zunaj naših meja. Hkrati pa razstava obiskovalcu postavlja vprašanje, ali danes morda bijemo boj za slovenščino na napačnih frontah.

Vsak sodobni potrošnik lahko hitro opazi, da slovenščina (tako kot Slovenija) ni prvorazredna državljanka sveta: Amazonov Kindle ne podpira knjig v slovenščini, Applov iPhone zna hrvaško, ne pa tudi slovensko, glasovna razpoznava večine vodilnih ponudnikov še dolgo ne bo poznala slovenščine. Digitalna slovenščina v globaliziranem svetu nazaduje, ker sami ne skrbimo za njeno prepoznavnost. Dela in odgovornosti je enostavno preveč, da bi ga zanesenjaki lahko vzdržali. Zato se moramo predvsem zavedati, da lahko danes jezik z dvema milijonoma govorcev digitalno uspeva le ob kolektivnem in sistemskem trudu, predvsem pa z zavedanjem države, da smo za svojo digitalno prisotnost odgovorni sami. Vljudno vabljeni na ogled v avlo Filozofske fakultete.

Razstavo financirata Slovensko društvo za jezikovne tehnologije in slovenska raziskovalna infrastruktura CLARIN.SI.