V Narodni galeriji v Ljubljani je včeraj potekala predstavitev enega temeljnih sodobnih feminističnih del, Ženske in oblast britanske akademičarke, klasične filologinje, urednice in intelektualke Mary Beard. Knjiga, ki je v izvirniku izšla predlani, je zdaj v slovenskem prevodu izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL).

Na predstavitvi knjige se je urednica slovenske izdaje in avtorica spremne besede prof. dr. Marta Verginella z Oddelka za zgodovino FF UL pogovarjala s prof. dr. Evo D. Bahovec, Ervinom Hladnikom-Milharčičem in prof. dr. Svetlano Slapšak. Kot je povedala prof. Verginella, je knjiga sprehod med sodobnostjo in antiko. Ena od avtoričinih tez govori o tem, da so ženske pridobivale oblast v trenutkih kriz. Danes je na položajih oblasti veliko žensk, to so zlasti političarke desne politične usmeritve, a prisotnost na oblasti ne pomeni nujno, da ženske vladajo tako suvereno, kot bi ta imenovanja lahko kazala. Videz političark je ves čas v središču: stigmatizacija telesa se dogaja skoraj vedno, ko je v igri politično delovanje žensk. Tu nam Beardova pokaže vez na simbolni ravni, pravi Verginella, zato je pomembna, saj nas ves čas opozarja, naj ne gledamo to, kar je na površini, pač pa globlje – to nam kaže dolgotrajno nit, potekajočo od antike do danes, ki gre onkraj norm.
Prof. dr. Eva D. Bahovec je poudarila, da je avtorica knjige zanimiva tudi v današnjem času, saj je tudi zdaj treba opozarjati na te težave. Po njenem mnenju moramo ločevati med vsaj dvema pomenoma oblasti, in sicer med oblastjo nad ženskami (ki se je je treba rešiti) in sodelovanjem žensk pri oblasti (tj. opolnomočenjem žensk). Strinjala se je, da večje število žensk na oblasti ni najpomembnejše dejstvo. Pomembno je sicer imeti ženske na pomembnih položajih, težava pa se po njenem začne, ko to presežemo in se vprašamo, zakaj v vsej zgodovini in še danes te spremembe niso povezane z drugačno možnostjo emancipacije.
Ervin Hladnik-Milharčič se je dotaknil dejstva, da je žensk, ki bi vodile politične stranke in oblikovale politično sliko Evrope, manj na levici kot na desnici. Razmerje med spoloma vstopa v kontekst razmerja med konservativizmom in naprednjaštvom. Pomembno se mu zdi, da je v politiki danes več žensk kot nekoč, še pomembnejše pa vprašanje, katere politične ideje prevladujejo.
Prof. dr. Svetlana Slapšak je razložila, da eksplozija žensk v politiki, Evropi in drugje ponuja dve interpretaciji: ena je odnos – ker so ženske lahko tudi enako slabe kot moški; druga pa, da se patriarhat hitro in dobro prilagaja – zdaj se prilagaja temu, da izbira ženske, ki jih ima na vidnih pozicijah in z njimi manipulira. Beardova je po mnenju Slapšakove s to knjigo zadala močno klofuto evropski skupnosti in njeni izobraževalni politiki, ki je uničila klasično izobraževanje. Klasično izobraževanje je nujno, saj antične slovnice, posebej grška in rimska, oblikujejo naše nevrone – ko se jih učimo, namreč mislimo drugače. Antični teksti razrešujejo ali začenjajo probleme, ki se šele pojavljajo. Če nimamo klasičnega izobraževanja, bomo veliko stvari delali še enkrat in prišli v situacijo, iz katere ni izhoda. Evropi je Beardova pokazala, kaj pomeni klasično izobraževanje. Bistvo knjige je v dejstvu, da morajo ženske gledati na svojo odgovornost za položaj žensk in oblast in jo videti – morajo skrbeti za nove generacije žensk, morajo brati, pisati ter utemeljiti žensko zgodovino, je poudarila Slapšakova.

Knjiga se ukvarja z analizo žensk v javnem življenju in predvsem z vprašanjem, zakaj so številne ženske tolikokrat utišane, pa naj gre za zasebno življenje, družbena omrežja, vsakdanje sestanke, akademski svet ali profesionalno politiko. Zakaj je ženskam še vedno tako težko doseči, da bi jih jemali resno? Mary Beard se iskanja odgovorov na ta na videz vsakdanja, a zato nič manj problematična vprašanja loteva v antiki. Prikaže, kako je ženska utišana že na samem začetku Besede, v Odiseji, in kako se bolj ali manj nasilni mehanizmi utišanja žensk v javnem življenju vlečejo skozi celotno antiko – preko splošno sprejetih kulturnih vzorcev pa jih občutimo še danes. V knjigi se lahkotno prepletajo sproščenost in erudicija, strast in humor ter preteklost in sedanjost; preskok od Meduze do Hillary Clinton pa je hitrejši, kot bi si kadarkoli zmogli misliti. Mary Beard razkriva kulturne podstati mizoginije, kot se kaže v odnosu do ženskega javnega glasu. Knjiga se posveča odnosu med homerskim trenutkom utišanja žensk in načini preprečevanja javnega oglašanja danes, v sodobni kulturi in politiki. V knjigi zgodovinske izsledke spremljajo tudi osebne izkušnje Mary Beard: sama je kot javna intelektualka in angažirana feministka namreč tarča poskusov utišanja in celo groženj s smrtjo. Ženske in oblast je jasen in luciden manifest, ki je kljub zavidljivi erudiciji namenjen širokemu bralstvu, zato ne preseneča, da je postal svetovna uspešnica. Knjigo je prevedla Uršula Rebek.