10.00 Liber.ac 2019: otvoritev (park)
Za spremljevalni program bodo poskrbeli dr. Mojca Medvedšek in Kulturno-umetniško društvo za širjenje flamenka Luna gitana ter študenta AGRFT Lara Wolf Završnik in Gal Oblak, ki nam bosta z recitalom Prvi dih slovenske univerze približala vzdušje ob začetku delovanja Univerze v Ljubljani, kot ga je pred stotimi leti zapisal in v Slovenskem narodu objavil Ivan Kolar. (mentor: prof. Aleš Valič)

11.00 Dedi (park)
Kratki, nikakor krotki, bolj ali manj poetični izmisleki dr. Mihe Pintariča in nekaj pesmi z eno znanstveno obrazložitvijo v prozi ob spremljavi dr. Matjaža Barba na klavinovi.

12.00 Zgodovina prevajanja iz portugalščine v slovenščino (park)
Pogovor bo osvetlil pogled na zgodovino prevajanja iz portugalskega jezika od leta 1918 do današnjih dni. Sodelujeta dr. Mojca Medvedšek in dr. Blažka Müller Pograjc.

12.00 Vpliv grajenega okolja na svetlobne pogoje v stavbah (park)
Kako načini zasteklitev vplivajo na svetlobno okolje v stavbah nam bosta prikazala asist. Jaka Potočnik in dr. Mitja Košir. V sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo UL.

12.30 Prikaz modela rečnih sedimentov (park)
Pod vodstvom dr. Nejca Bezaka bomo v umetnem rečnem kanalu prikazali tok reke in premeščanje sedimentov v rečni strugi, nastanek značilnih oblik dna in pojav spodkopavanja mostnih opornikov. V sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo UL.

12.30 Boj za slovenscino: otvoritev razstave (Avla FF)
Razstava Računalniškega muzeja bo pokazala, kako je slovenščina vstopila v digitalni svet in kakšen je kulturni pomen tega vstopa. O tem bodo spregovorili Sergej Hvala – Sneti, dr. Miran Hladnik in Boštjan Špetič, vodja Računalniškega muzeja. Ob razstavi bomo sprožili tudi pobudo, da bi tudi Siri morala govoriti slovensko, hkrati pa bomo simbolično odprli fakultetno spovednico, kjer bomo zbirali vaše predloge za boljšo fakulteto in boljšo univerzo.

13.00 Pomladansko odmaševanje jezika ali kako narediti slovenščino bolj zgovorno (park)
Andrej Rozman – Roza bo s svojo ekipo odmaševalcev nastopil s preverjeno formulo zaničniškega odmaševanja, klubskim kabaretom v obliki verskega obreda, ki bo v tokratni (re)inkarnaciji slavil jezik. Udeleženci bodo spoznali, kako jezik uporabiti na zabaven način ter obdržati njegovo sporočilnost. Nastopajo: Goran Završnik (organist), Juš Milčinski (minustrant) in Andrej Rozman – Roza (kenguru).

13.00 Biblija naših časov: kako smo prevajali Windows 95 (Modra soba)
Novembra 1995, tri mesece po izidu sistema Windows 95 in po 14 mesecih dela, smo prvič dobili slovenska Okna. Sistem je od takrat redno na voljo v slovenskem jeziku, od različice Windows 7 naprej tudi istočasno ob glavnem izidu, je pa slovenski jezik eden najmanjših od tistih, ki so deležni lokalizacij Microsoftovega sistema. Več nam bodo povedali Aaron Marko, nekdanji direktor slovenske podružnice Microsofta, David Pahor, član prevajalske ekipe, Samo Kuščer, nekdanji urednik Monitorja, in Boštjan Špetič, soustanovitelj podjetja Zemanta in vodja Računalniškega muzeja.

14.00 CLARIN: odprti podatki v humanistiki (Modra soba)
Predstavitev slovenske veje Evropske raziskovalne infrastrukture CLARIN, ki je namenjena raziskovalcem na področju humanističnih in družbenih ved in jezikovnih tehnologij, in pa konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture ERIC. Cilj iniciative CLARIN je raziskovalnim skupnostim zagotavljati jezikovne vire, tehnologije in strokovno znanje z gradnjo in delovanjem poenotene računalniške platforme, ki vsebuje jezikovne vire, aplikacije in napredna orodja za računalniško obdelavo evropskih jezikov, konzorcij ERIC pa vzpostavlja (nad)nacionalne raziskovalne infrastrukture v okviru EU. Vodi dr. Darja Fišer. 

14.00 Čebela na cvetu in v svetu (park)
O življenju čebel v naravnem okolju, njihovem simbolnem pomenu v antiki in zgodnjem krščanstvu, motivu čebele in čebelarjenja v slovenski literaturi, pa tudi o čebeli v gospodarstvu in politiki se bodo pogovarjali ddr. Marija Stanonik, dr. Janko Božič (Biotehniška fakulteta UL) in Ignacija J. Fridl (Slovenska matica).

15.00 Do nasilja pri delu pride. Kaj pa zdaj? (park)
Večina zaposlenih na ogrožajočo situacijo odreagira spontano, tako kot smo na podobne situacije odgovarjali v preteklosti. A meje so zato, da jih znamo postaviti in braniti ter da znamo reči ne, ko jih nekdo prestopi. Sodelujejo Bernarda Škrabar, dr. Robert Masten, dr. Eva Boštjančič in Ana Reberc (moderatorka).

15.00 Odprti superračunalniki (Fakulteta za strojništvo UL)
V spremstvu zaposlenih v laboratoriju za konstruiranje na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani se bomo sprehodili med superračunalniki, in si ogledali, česa so (in česa še niso) zmožni.

15.00 Lela B. Njatin: Nestrpnost (Modra soba)
Lani je izšla tretja, razširjena izdaja knjige Nestrpnost, ki jo je Lela B. Njatin prvič objavila leta 1988. O časih nastanka tega besedila, o novih časih, v katerih to besedilo zaživi na novo, in o postopkih literarne montaže se bo z avtorico pogovarjal dr. Andrej Blatnik. Dogodek je del projekta Povabimo besedo, ki poteka v sodelovanju z DSP in JAK RS.

16.00 Odprt pogled v (poklicno) prihodnost (park)
Nagovorila nas bo dr. Alenka Stanič, svetovalka za ključne kadre, head-hunterka, biologinja, antropologinja in še kaj, predvsem pa specialistka na področju kariernega svetovanja. Razložila nam bo mehanizem nastajanja in izumiranja poklicev ter izpostavila najpomembnejše tehnološke trende in perspektivne panoge. Odgovorila bo na vprašanja, kateri poklici so že v zadnjih izdihljajih in kateri šele nastajajo ter kaj to pomeni za humanistiko – tako za študente, ki se šele usmerjajo na svojo poklicno pot, kot tudi za izobraževalne ustanove, ki ves čas prilagajajo svoje izobraževalne programe (ali pa bi to vsaj morale početi). 

17.00 Glasbeni daljnogled (park)
Kakšno glasbo bi poslušali in peli, če bi živeli na Japonskem pred stotimi leti? Glasbenica in ustvarjalka dr. Nagisa Moritoki Škof in muzikologinja dr. Klara Hrvatin bosta predstavili japonsko glasbo iz obdobja, ki sovpada z ustanovitvijo Filozofske fakultete. Poudarek bo na petju japonskih pesmi ob zvokih japonskih inštrumentov in poustvarjanju ter ustvarjanju ob japonski glasbi.

17.00 “Heglova politična epistemologija” (pred. 119) 
Jean-François Kervégan je profesor na pariški univerzi Panthéon-Sorbonne in eden vodilnih francoskih heglovcev. Napisal in uredil je več kot dvajset knjig, zlasti s področja nemške klasične filozofije in politične filozofije, med njimi npr. Hegel, Carl Schmitt: le politique entre spéculation et positivité (PUF, Pariz 1992), L’efectif et le rationnel: Hegel et l’esprit objectif (Vrin, Pariz 2007) in La raison des normes: Essai sur Kant (Vrin, Pariz 2015). Je tudi avtor odličnega prevoda Heglovega Orisa filozofije pravice. 

18.00 Romunščina na sceni (park)
Da bi odkrili čare romunščine, bodo študentje in profesorji FF odigrali nekaj prizorov iz dela Mateia Vișnieca Beguuuuunci ali preveč nas je v istem čolnu. Predstavi bo sledil pogovor o romunsko-slovenskem literarnem prevajanju s prevajalcema Alešem Mustarjem in Paulo Brago Šimenc, ki ga bo moderirala dr. Katarina Marinčič.

20.00 Zhuangzi in uganka evropske subjektivnosti (Mini teater)
V glasbeno – plesni gledališki predstavi, ki je nastala v režiji in pod koreografskim vodstvom Ryuza Fukuhare in na osnovi scenarija red. prof. dr. Jane S. Rošker, nastopajo predavateljice in predavatelji ter študentke in študenti Oddelka za azijske študije FF UL. Predstava na satiričen način obravnava probleme medkulturne filozofije in teoretskih izmenjav ter interakcij med kitajsko in evropsko filozofijo. Osredotoča se na problem subjektnosti ter humanizma v sodobnem svetu in na humorističen ter zbadljiv način razpira vrsto pomembnih vprašanj, povezanih s to tematiko, ki je v sodobnem svetu izjemno aktualna. 

10.00 Slovenska Wikipedija: Strnimo vrste! (pred. 4)
Guru odprte humanistike v slovenskem prostoru, dr. Miran Hladnik, bo predstavil načine oblikovanja wikipedijskih vsebin v slovenščini.

10.00 Znanost pod žarometi medijev (park)
Mediji, naj bodo to tiskani, spletni, radijski ali pa v obliki videa, so prostor, v katerem večina oseb pride v stik z delom znanstvenic in znanstvenikov. Kako in kje je v slovenskem javnem prostoru predstavljena znanost? Kakšen diskurz vzpostavlja z javnostjo? Kako dobro poznamo slovenski raziskovalni svet in sledimo dognanjem tujih raziskovalk in raziskovalcev? Kje se govori in piše kritično o znanosti? In nenazadnje, kdo naj bi poročal o znanosti? Vsa ta vprašanja si bomo zastavili v pogovoru o znanstveni komunikaciji v slovenskem medijskem prostoru, ki bo slišan tudi v etru Radia Študent, na 89,3 MHz. Sodelujejo: Lea Udovč (STA), Dora Domanjko (RLS Merilna tehnika), dr. Matevž Dular (Fakulteta za strojništvo), dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) in moderatorka Urša Adamič. 

10.00 Rimljan za en dan: delavnica za otroke (park)
Na delavnici bomo predstavili predmete iz časa antičnega Rima, ki jih uporabljamo še danes. Spoznali bomo rimska oblačila in nakit, izvedeli, kaj sta bulla in lunula (talisman, ki ga je dobil otrok ob rojstvu), in spoznali vojaško opremo. V kulturnem društvu Vespesjan so svoje moči združili ljubitelji vsega antičnega. S ponazoritvijo življenja v preteklosti širijo vedenje o njej in prispevajo k bogatenju kulturnega življenja v svojem ožjem in širšem okolju. Ozaveščanje o pomembnosti antike je še posebej pomembno za vse bodoče klasične filologe in filologinje. Sodelujejo Nataša Gaši, dr. Sonja Weiss in društvo Vespesjan.

11.00 Odprto izobraževanje: priložnosti in izzivi za visokošolsko izobraževanje (park)
Sodobna tehnologija je v mnogočem presegla tradicionalne okvire visokošolskega izobraževanja, priča smo razvoju novih oblik in metod izobraževanja. Eno od pomembnih gibanj, ki spremlja razvoj in integracijo IKT v izobraževanje, je gibanje za »odprto izobraževanje«, ki temelji na načelu znanja, ki je dostopno vsem, vedno in povsod. Sodelujejo: dr. Miran Hladnik, dr. Janez Bešter (Fakulteta za elektrotehniko UL) in mag. Mitja Jermol (Institut Jožef Stefan). V sodelovanju s CJVT UL.

12.00 Igra besed: tekmovanje kot promocija jezikovne igre kolokacij (park)
Kot se za sejem akademske knjige spodobi, bodo strastni bralci in ljubitelji knjig lahko iz prve roke preverili, kako močno so se jim kilometri prebranih vrstic vtisnili v spomin. Svoj občutek za jezik bodo lahko predstavili v Igri besed, v kateri je spretno povezovanje in premetavanje besed ključnega pomena. V sodelovanju s CJVT UL.

12.00 Prevodi v novi preobleki (park)
Vnovični prevod istega dela priča o bogati prevodni kulturi posameznega naroda. V slovenščini imamo tako več prevodov klasičnih dramskih del, v zadnjem času pa tudi vse več novih prevodov grških in latinskih klasikov ter del za otroke in mladino. Kako to, da so leposlovni izvirniki večni, prevodi pa v nekaj desetletjih zastarijo? V pogovoru bodo sodelovali Prešernov nagrajenec, avtor, prevajalec in urednik Aleš Berger, prevajalka dr. Jelena Isak Kres ter prevajalka in raziskovalka dr. Marija Zlatnar Moe. Moderira dr. Amalija Maček.

13.00 Nesmrtnost in neumrljivost (park)
Eden najuglednejših slovenskih filozofov dr. Tine Hribar se že več let ukvarja s tematiziranjem vprašanj o smrtnosti in umrljivosti človeka, večnosti in prisostvovanju oz. odsotnosti Božjega v zgodovini teologije in filozofije. Ob izidu zadnjega dela obsežne filozofske trilogije (Sodobna teologija, filozofija in znanost) se bo z avtorjem akad. prof. dr. Tinetom Hribarjem in dr. Jankom Lozarjem Mrevljetom pogovarjala dr. Ignacija J. Fridl. V sodelovanju s Slovensko matico.

14.00 Osmisliti Bauhaus: predstavitev zbornika Bauhaus – Baumensch. Človek. Umetnost. Tehnologija (park)
Dogodek bo obeležil 100-letnico šole oblikovanja Bauhaus in bo obenem predstavljal neke vrste uverturo za predstavo Triadni baletNa dogodku bodo trije avtorji prispevkov (Marko Balažic, Hana Čeferin in dr. Anita Srebnik) ter režiser septembrske predstave Triadni balet Jan Krmelj spregovorili o pomembnosti Bauhausa in njegove filozofije, ki je stremela k duhovni svobodi in  oblikovanju novega človeka. 

15.00 Machado de Assis: Posmrtni spomini Brása Cubasa. Pogledi na brazilsko družbo nekoč in danes (park)
Za Brazilce je pisatelj Machado de Assis eden najnatančnejših opazovalcev brazilske družbe 19. stoletja. Na okrogli mizi bo govora o njegovem romanu Posmrtni spomini Brása Cubasa, ki se z natančnostjo, humorjem in ironijo dotika socialnih fenomenov tedanje družbe. Ti so enako aktualni tudi 130 let po njegovi objavi. Sodelujejo Milena Šmit, slovenska veleposlanica v Braziliji, dr. Jasmina Markič in dr. Mojca Medvedšek. Moderira dr. Blažka Müller Pograjc.

16.00 O botricah in botrih iz Rezije: pripovedovalski nastop in pevska delavnica (park)
V ljubezni do zgodb in glasbe iz (ne)znane nam Rezije sta se uglasili glasbenica Katarina Šetinc in pripovedovalka ter performerka Polona Prosen. Pripovedujeta o pobožnih dušah, mastnih skominah in pomladi, ki se prevesi v zimo. Pripovedke so prepletene z rezijanskimi melodijami, ki nas popeljejo tja za hribe, od koder so zverinice doma in nas učijo strukture ter oblikovanja pripovednih besedil. 

17.00 Japonska pred 50 leti (Modra soba)
Danes zaslužna profesorja dr. Andrej Bekeš in dr. Mitja Saje sta na svoji prvi poti po Japonski leta 1970 posnela dva kratka dokumentarca. Skozi filmske posnetke bomo lahko razbrali, kako sta dva od poznejših ustanoviteljev Oddelka za azijske študije videla globlja ozadja japonske družbe v tistem času, ki jih bosta ob predvajanju tudi podrobneje razložila.

17.00 śatáṃ śarádaḥ – Sto jeseni (Staroindijsko gledališče) (park)
Za uvod nas bo v staro vedsko obdobje prenesla dramska uprizoritev najosupljivejše rgvedske himne nasploh – Viprayogasūkte, tj. Pesmi o ločitvi. Vsa eksotična pestrost in neustavljivi čar klasičnega sanskrtskega gledališča pa bosta pred našimi očmi oživela ob uprizoritvi Bhâsove znamenite enodejanke Madhyamavyāyoga – Igre o srednjem bratu. Nastopajoči: Luka Brenko, Aljaž Korbar, Patricija Kreševec, dr. Nina Petek, Maša Poljšak Kus, Lara Potočnik, dr. Luka Repanšek, Maja Rotter, Miha Sušnik, Zmago Švajncer Vrečko.

18.00 Melanholiki (koncert) / park
Melanholiki so šestčlanska zasedba od leta 1981 in še zdaj ne znajo nehati. Igrajo marsikaj – od pesmi Elvisa Presleyja in Adriana Celentana do popevk Louja Reeda in Franka Zappe, pa tudi svojih imajo nekaj na repertoarju. Pri Melanholikih poje in pritiska na klavirske tipke dr. Marko Stabej, kitaro igra Miha Muck, bas Matjaž Zorko, bobne dr. Jaka Vadnjal, klarinet Žiga Arh in saksofon Nejc Bolka.

19.30 Bralec na uro, José Sanchis Sinisterra / (Vodnikova domačija) 
Bralec na uro je gledališka igra za tri osebe. Prizorišče dogajanja je salon-knjižnica v bogati meščanski hiši.  V njej živi mati s slepo hčerko Loreno, ki ima psihične težave. V to malo družinsko skupnost pride Ismael kot najeti Lorenin “bralec na uro”. Ismael je moški z nevtralnim bralskim glasom, ki ne razkriva njegove osebnosti. Sčasoma pa Ismael postane več kot zgolj najet glas. V vlogi Loreninega bralca ima možnost razbrati problematično zgodovino te družine, pa čeprav mu tudi njegova življenjska zgodba uhaja z vajeti.  Branje in poslušanje se tako znajdeta na bojnem polju konfrontacije, hkrati pa s posredovanjem literature, dinamika med tremi nastopajočimi osebami postaja vedno bolj zapletena. V izvedbi španske gledališke skupine “Hipercloridria 3.0”. Igrajo: Alexander Centa, Manca Vollmayer, Nina Vrhunc; Režiserka: Gemma Santiago Alonso; Prevod podnapisov: Nika Štrus in Tamara Mateša.

10.00 Arheokotiček: delavnica za otroke (park)
V prvi delavnici za otroke se bodo udeležencem pri barvanju izrisale različne situacije oz. predmeti iz različnih obdobij, iz katerih bodo mentorji izpeljali različne poučne zgodbe (prazgodovina, rimska doba, srednji vek). V drugi delavnici bodo otroci morali poiskati posode, hrano in živali iz določenega obdobja (prazgodovina, rimska doba, srednji vek), v tretji bodo sestavljali nošo in bivališča, značilna za določeno obdobje. Koordinira Manca Vinazza z Oddelka za arheologijo FF.

10.00 Habsburški imperij (park)
Knjiga, ki v temelju spreminja pogled na habsburški projekt, se je le nekaj let po izidu že uveljavila kot klasična sinteza srednjeevropske zgodovine 19. stoletja. Prevod je pomemben tudi za slovensko zgodovinopisje in širše bralstvo, saj ponuja novo, afirmativno podobo habsburške države, s tem pa tudi slovenske zgodovine v obravnavanem obdobju. O vsebini knjige bo dr. Jernej Kosi spregovoril s kolegicami in kolegi, ki se raziskovalno posvečajo zgodovini obravnavanega obdobja. Sodelujoči: dr. Rok Stergar, dr. Petra Svoljšak in dr. Marko Zajc. V sodelovanju z založbo Sophia. 

10.00 Sopomenski turnir (pred. 18)
Študentke in študenti bodo tekmovali v hitrostnem naštevanju sopomenk. Ob zagatah bo na pomoč priskočila strokovna žirija s Slovarjem sopomenk sodobne slovenščine (CJVT UL). Le kdo bo najboljši, najhitrejši, glavni, vrhunski, elita? Čaka nas napeta tekma za čast in slavo ali pa vsaj simbolične nagrade sejma Liber.ac. Pridružite se nam in spodbujajte svojo najljubšo ekipo, morda presenečenje čaka tudi najbolj aktivne člane in članice publike.

10.30 Stud in (ne)ravnodušje: erotika rasnih in razrednih razlik v romanu The Woman of Colour (pred. 15)
Junakinja romana The Woman of Colour (1808) je dedinja kreolskega porekla, ki odpotuje v Anglijo, da bi se poročila z bratrancem in združila svoje bogastvo z njegovim visokim družbenim položajem. Bratranca najprej odbije njena temna polt, vendar se pozneje vseeno odloči, da se bo z njo poročil. To stori iz usmiljenja do nje in zaradi občudovanja njenega značaja. Tovrstni prizori v sentimentalni književnosti dobro ponazorijo navzkrižje med spontanim poželenjem in s predsodki obremenjenimi naučenimi odzivi. Predavanje dr. Daniela Yuja s St. Mary’s College of Maryland bo osredotočeno na vpliv pojmovanj subjektivnosti iz obdobja razsvetljenstva na te odnose ter njihovo vlogo pri oblikovanju sodobnih identitet. Predavanje bo v angleščini. 

11.00 Ustvarjalna delavnica z glasbenico in pisateljico Polono Janežič (park)
Glasba je ravno prav abstraktna, da lahko kot neke vrste tihi partner nudi širok spekter svoje uporabnosti drugim zvrstem umetnosti. Obstaja lahko sama zase, lahko pa s svojo pripovednostjo, svojo ilustrativnostjo in svojo ambientalnostjo “pomaga” na primer filmu, gledališču, pripovedništvu, plesu/gibu, literaturi, da vzpostavijo svoje zgodbe, like, dogodke in situacije.  Glasba je postala že tako vseprisotna, da je celo njena odsotnost, torej tišina,  postala zgovorna. Glasbena delavnica bo osnovana na teh predpostavkah, ukvarjali pa se bomo z zelo konkretnimi primeri glasbene ilustrativnosti, pripovednosti in ambientalnosti. Polona Janežič je glasbenica, skladateljica in pisateljica, članica glasbenih skupin Katalena in Melodrom. 

12.00 Antropološke perspektive solidarnosti in recipročnosti (park)
Monografija obravnava različne vrste skupnostnih oblik ekonomskega organiziranja. Te teme se v slovenskem prostoru velikokrat proučujejo v razmerju do preteklosti oziroma v kontekstu sodobne socialne ekonomije. Antropološki pogled močno razširi debato in pokaže na skupnost kot temeljno kategorijo ekonomske in družbene produkcije, menjave in potrošnje in reprodukcije. Sodelujoči: dr. Gorazd Kovačič, dr. Boštjan Kravanja in Daša Ličen. Moderira urednik zbornika dr. Peter Simonič.

13.00 Zapiranje (osebnih) podatkov (park)
Dr. Blaž Markelj (Fakulteta za varnostne vede Univerza v Mariboru, Ljubljana) bo predstavil situacije, ko odprtost podatkov ni dobrodošla, obenem pa bo razložil tudi, kako zaščititi svoje (osebne) podatke v času digitalizacije in kdo preži nanje.

14.00 Zlato je vse, kar se ne sveti: interdisciplinarne raziskave na najdišču Cvinger pri Dolenjskih Toplicah (park)
Raziskave na najdišču Cvinger je Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izvajal najprej v okviru projekta ENTRAN in nato Iron-Age-Danube pod vodstvom doc. dr. Matije Črešnarja. Najprej je dr. Dimitrij Mlekuž izvedel analizo in interpretacijo lidarskih posnetkov, nato pa je te podatke kasneje s geofizikalnimi raziskavami dopolnil dr. Brane Mušič. Vsi ti podatki so bili pomoč pri nadaljnjih arheoloških raziskavah, ki jih bo predstavila Manca Vinazza. Ker je najdišče Cvinger znano tudi kot metalurški center z več kot sto starejše železnodobnimi pečmi, bo rezultate arheometalurške raziskave predstavil dr. Jaka Burja. 

14.00 Odprt pogled v prihodnost (park)
Kaj prinaša prihodnost, bo iz kavne usedline (pre)brala naša hišna vedeževalka. Samo za neustrašne!

15.00 Vodstvo po razstavi Železnodobne zgodbe s stičišča svetov (Narodni muzej Slovenije) / brezplačno
Z imenitnim arheološkim gradivom iz naših krajev so na razstavi prikazane okoliščine, ob katerih so se najznačilnejši pojavi železne dobe – od metalurških tehnologij, umetnostne figuralike do avtohtonih začetkov denarnega gospodarstva in razvoja lokalnih pisav – uveljavili ter samostojno razvili na ozemlju Slovenije. Ob razstavi bomo skušali ugotoviti, kje je mesto in kakšna je vloga keltske latenske kulture znotraj dolgega prvega predkrščanskega tisočletja. Vodi dr. Boštjan Laharnar.

15.00 Postmoderni subjekt in relacijsko sebstvo (park)
Na okrogli mizi bodo z več vidikov osvetlili vprašanje tako imenovane »krize subjekta«, ki prevladuje v sodobnem, globaliziranem svetu, in predebatirali vrsto alternativnih modelov sebstva, ki so se razvili v neevropskih kulturah. Cilj okrogle mize je po eni strani ozaveščanje problemov, povezanih z razpadom razsvetljenskih vrednot, po drugi strani pa iskanje medkulturnih sintez, ki bi lahko predstavljale pomemben doprinos na poti iskanja novih oblik humanizma, svobode, avtonomije in dostojanstva človeka. Sodelujejo dr. Jana S. Rošker, dr. Olga Markič, dr. Rajko Muršič in dr. Cvetka Toth, moderira Marko Ogrizek. V sodelovanju s Konfucijevim inštitutom (Ekonomska fakulteta UL) in ZRS Koper.

16.00 Prevajanje humanističnih besedil (park)
Pogovor o posebnostih prevajanja humanističnih besedil, oblikovanju slovenskega izrazja in o tem, zakaj ima humanistika smisel. Sodelujejo: dr. Barbara Pregl, dr. dr Seta Knop in dr. Đurđa Strsoglavec. V sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev.

17.00 Odprta glasba: avtorske pravice in intelektualna lastnina (park)
Glasba ni samo umetnost: glasbeno delo oziroma skladba je tako kot vsako avtorsko delo tudi tržno blago in pravni pojem. Kako v luči tega dejstva misliti glasbo ter njeno odprtost in svobodo? Kaj je intelektualna lastnina? O tem bodo spregovorili dr. Boštjan Narat, filozof in glasbenik, Urša Chitrakar, odvetnica, in Janez Križaj, producent in glasbenik. 

18.00 V paralelki: Jani Kovačič in Boris A. Novak (park)
Jani Kovačič in dr. Boris A. Novak iz istega letnika dobrega starega vina sta bila na ljubljanski »Šubičevi« gimnaziji »v paralelki«, pri študiju filozofije na FF sošolca, nakar sta nadaljevala z življenjem in delom v paralelkah med glasbo, poezijo in kritičnim družbenim angažmajem. Tokrat bosta združila moči na odru Liber.aca.

19.00 Po sledeh Keltov na Slovenskem (park)
Kelti so predstavljali (in še vedno predstavljajo) močno identitetno tkivo v nacionalnih zgodovinah nekaterih evropskih narodov. Toda kaj v resnici sploh vemo o staroveških, poznoprazgodovinskih Keltih in kaj o njih pove arheologija? V predavanju dr. Boštjana Laharnarja se bomo podali po njihovih sledeh na Slovenskem in kmalu ugotovili, da je več vprašanj kot odgovorov, še več pa zakoreninjenih zablod. V sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije.

20.00 D Brincl Bend (koncert) / park
Skupina D Brincl Bend že skoraj desetletje preigrava tradicionalno irsko glasbo. Ugotovili so, da se živahnost in poskočnost irske glasbe dobro pokriva z nekaterimi slovenskimi ljudskimi pesmimi, zato jih nemalokrat združijo. Svoj nastop popestrijo z razkrivanjem bolj ali manj znanih dejstev o zelenem otoku in na ta način poskrbijo za popoln preplet dveh različnih (in tudi precej podobnih) kultur. Simona Bevk (vokal, kitara), Sašo Debelec (kontrabas), Florence Gacoin-Marks (irske piščali, ustna harmonika), Minca Marolt (violina, vokal) in Jure Preglau (bodhran, vokal) vam bodo tako pripravili prijetno glasbeno izkušnjo.