10.00 Otvoritev
Voditeljica Blažka Müller. Vabljeni gosti. 

11.30 Quo vadis, slovensko šolstvo? Pogovor s pisateljem Dušanom Mercem
Dušan Merc, avtor več kot dvajsetih proznih knjig, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Sprva je bil zaposlen kot učitelj slovenščine, pozneje pa več kot trideset let ravnatelj Osnovne šole Prule. Že tretji zaporedni mandat predsednik Društva slovenskih pisateljev, je v širši javnosti znan tudi po svojih brezkompromisnih pogledih na splošna družbena vprašanja, predvsem na šolstvo, položaj mladine in obravnavo problematičnih posameznikov.
Pogovor bo moderirala Eva Vrbnjak.

13.00 Od katedra do Klasične Beletrine
Pogovor o romanih Salambô Gustava Flauberta in Mefisto Klausa Manna.
Sodelujeta: dr. Katarina Marinčič, dr. Vanesa Matajc; moderira dr. Tone Smolej

14.00 Preteklost je bila nekoč sedanjost
Zgodbe nas povezujejo, vzgajajo, z zgodbami kritično mislimo svet in sebe. Pogovor o branju, pisanju in pripovedovanju zgodb bodo oblikovali učitelji in učiteljice ter študenti in študentke Modre fakultete UL.
Sodelujejo: študentke Modre fakultete UL dr. Saša Novak, Elena Skok, Nevenka Šubelj, Meta Rainer Bassin, Tonja Gašperšič in Slavica Ravnik; mentorice dr. Ana Vogrinčič Čepič, dr. Veronika Rot Gabrovec, Tatjana Plevnik; moderira dr. Nives Ličen

15.00 Logopedagogika: Holistični vzgojno-izobraževalni pristop za 21. stoletje
Logopedagogika je inovativni holistični vzgojno-izobraževalni pristop, ki je zasnovan na antropološki zasnovi Franklove logoterapije/eksistencialne analize in na temeljnih usmeritvah izobraževanja, ki jih podajata Unesco in Evropska komisija. Gre za zavedanje in upoštevanje, da otrok ni samo kognitivno/racionalno bitje, ampak je nedeljiva celota telesne, duševne in noetične razsežnosti. Logopedagogika kot holistični vzgojno-izobraževalni pristop zajema vzgojo, razvoj osebnosti, izobraževanje in duševno zdravje. Monografija zajema tudi predlog strateškega načrta prenove vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji.
Sodelujejo: dr. Sebastjan Kristovič, dr. Polonca Pangrčič, mag. Jasmina Kristovič; moderira Špela Pokeržnik

15.00 Šolska ura iz preteklosti: Lepopis
Obisk učne ure v Slovenskem šolskem muzeju bomo izvedli s študenti SDPM Andragogike (bodočimi učitelji) in drugimi obiskovalci v muzeju. Po učni uri bo pogovor s predstavitvijo izsledkov raziskave bodočih učiteljev o učinkovitosti šolske ure iz preteklosti. V skupini je lahko največ 30 oseb.
Pogovor bo moderirala dr. Monika Govekar Okoliš.

16.00 Vse materinščine naše šole
Na okrogli mizi bomo razmišljali o vlogi materinščin in učnega jezika v pedagoškem procesu ter pri formiranju posameznika. Tematiko bomo obravnavali v kontekstu migracij in manjšinske politike ter z vidika občepedagoškega načela inkluzije. Odprli bomo vprašanje, ali lahko na šolo v prihodnosti gledamo kot na izključno enojezični prostor ali je to prej prostor učnega jezika, ki vstopa v dialog z materinščinami učencev, učenk in učiteljic, učiteljev.
Sodelujejo: Goran Vojnović, dr. Mirjam Milharčič Hladnik, dr. Saša Jazbec, dr. Irena Lesar, mag. Sabina Autor; moderira dr. Klara Skubic Ermenc

17.30 Nevedna humanistika
Pogovor združuje premislek o humanistiki in učiteljskem poklicu in temelji na preprostem vprašanju, kaj lahko humanistična literatura Kooperative THD, neformalnega združenja petih humanističnih založb, ponudi pedagoškemu poklicu. Pri založbah Kooperative THD je izšla vrsta pomembnih knjig, ki nagovarjajo teme, umeščene na sam rob referenčnega okvira, iz katerega lahko pogledamo na učiteljske poklice in si zastavimo nekoliko neprijetna vprašanja: Ali je humanistična misel »prenosljiva« v formi institucionalne vednosti in skozi šolske prakse izpraševanja, ocenjevanja in vzgoje? Ali je humanistika za učiteljski poklic preveč odprta in provokativna? Jacques Rancière je ponudil koncept nevednega učitelja, toda kaj če je humanistika tista, ki je – strogo gledano – nevedna? Mogoče humanistika že v osnovi ne vzdrži forme šolske vednosti in je tista, ki nenehno vztraja na tem, da ne ve (ali da noče vedeti)?
Sodelujeta: dr. Vesna Pobežin Roš in dr. Goran Vranešević

18.30 Slovanski večer Oddelka za slavistiko FF UL – Slovanska bralna značka ali nekaj o sodobni slovanski kratki zgodbi
Letošnji Slovanski večer prinaša uprizoritev debatnega srečanja Slovanska bralna značka. Zagrizli bomo v besedila iz e-antologije Sodobna slovanska kratka zgodba https://slavistika.net/e-viri/sskz. Nastopajo študentke in študentje Oddelka za slavistiko. V avli FF pa bodo na ogled stvaritve dijakinj in dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki so izbrana besedila pod vodstvom svojih učiteljev prevedli v likovni jezik. Otvoritev razstave bo v četrtek, 23. 5. 2024, ob 15.00.

 

 

10.00 Ustvarjalni z branjem in pisanjem
Na delavnici bomo spoznali različne tehnike spodbujanja kreativnega izražanja pri otrocih. Navkljub izjemnemu pomenu, ki ga ima branje za otrokov psihofizični razvoj in zdravje, v sodobni, tehnološko razviti družbi branje otrok in otrokom še zmeraj upada. Delavnica bo skupini osnovnošolskih otrok predstavila branje na zabaven način, in sicer kot sredstvo lastnega izražanja in ustvarjalnosti, ne pa pasivnega sprejemanja. Delavnica spodbuja tako branje kot pisanje in je namenjena otrokom, ki se soočajo s samostojnim branjem. 

10.00 Sprehod po Ljubljani

V družbi Tjaše Janovljak se bomo izpred Mestne hiše podali na ogled starega mestnega jedra, kjer bomo spoznali zgodovino in zgodbe vseh večjih ljubljanskih znamenitosti – od Prešernovega trga, ki ga najbolj zaznamujeta Frančiškanska cerkev in povezanost s Tromostovjem, do Plečnikovih tržnic s Stolnico, od Mestne hiše z Robbovim vodnjakom preko Čevljarskega mostu in mimo osrednje Narodne in univerzitetne knjižnice do Križank in nato do Kongresnega trga.
Dobimo se ob 10. uri pred Mestno hišo.

10.30 Pokrajine poezije
S pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino se bomo pogovarjali o pesniški knjigi Ribje luskine / Odhod lastovk Bohuslava Reynka (2023, KUD Logos) in drugih prevodih češke poezije in mladinske književnosti.
Moderira: dr. Jana Šnytová

11.30 Pomembnost dramskih besedil in uporabnost gledaliških pristopov pri poučevanju
Na okrogli mizi bo Pionirski dom – Center za kulturo mladih predstavil knjigo Gledališke sanje – zbirko dramskih besedil, namenjenih branju in igranju, ter s tem povezane inovativne pedagoške pristope k poučevanju. Odkrijte, zakaj so sodobna dramska besedila za mlade tako pomembna ter kako lahko gledališka ustvarjalnost obogati vzgojo in izobraževanje mladih. Skupaj bomo razpravljali o trendih v otroški in mladinski dramatiki, vlogi šolskega gledališča, inovativnih pedagoških pristopih k poučevanju dramske igre ter pomenu spodbujanja branja in pisanja v kontekstu gledališke vzgoje.
Sodelujejo: Staša Prah, Maša Pfeifer, Urša Strehar Benčina, Tatjana Žagar, Anastasija Milanovski; pogovor bo moderirala Nina Gaspari

12.30 er wolte mir eine lepa punza zeügen, Tametsi, leukhup, leukhüp, Grüßstark
V poletnem semestru leta 2023 je dr. Sašo Jerše s svojimi študenti pričel na Oddelku za zgodovino z novim predmetom Paleografija novega veka. Iz njihovega branja zgodovinskih virov iz časa med 15. in 18. stoletjem je izšlo berilo, ki bo prihodnjim generacijam študentov nepogrešljiv pripomoček za študij pisav tistega časa in dragocena vrata za vstop v tisti čas. Na dogodku bodo njegovi avtorji predstavili poti nastanka berila in poslušalce naučili prvih korakov v prebiranju usod krščanskih vitezov, upornih kmetov ter lepih punc in njihovih častilcev.
Sodelujejo: dr. Sašo Jerše, Lucija Pečnik, Klemen Bergant, Luka Dremelj

14.00 Les Théâtreux: 40 let frankofonega študentskega gledališča na Filozofski fakulteti
Ob izidu monografije, ki obeležuje ugledno obletnico ljubiteljskega univerzitetnega gledališča v francoskem jeziku na Filozofski fakulteti bodo Les Théâtreux odigrali odlomek iz letošnje gledališke predstave, sledil pa bo pogovor z nekdanjimi člani francoske gledališke skupine.
Sodelujejo: Patricija Čamernik, dr. Nadja Dobnik, Iztok Ilc, Manica Janežič Ambrožič, dr. Tone Smolej; moderira Anne-Cécile Lamy-Joswiak 

15.00 Prevajanje novogrške literature: o begunstvu in pregonu
Književnost, ki upoveduje dogodke v zvezi z grško-turško vojno v letih 1922–1923, obravnava za evropsko zgodovino relevantne tematike begunstva, pregona, delovnih taborišč, vojne travme, nostalgije in boleče aklimatizacije izgnancev, reflektira nastanek nacionalizma in moč imperializma, po drugi strani pa črpa lirični navdih iz ideje o antičnih koreninah maloazijskih Grkov in ljubezni do ljudskega slovstva.
Sodelujejo: Lara Unuk, Sara Križaj, Eva Avguštin, Barbara Kovač, Tadeja Novak, Apostolos Stergiannis.

Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, in del kulturnega projekta »Prevajalec in mesto«, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.

16.00 Spodbujanje branja s sproščenim pogovorom
Bralna vzgoja je pomemben del učnega načrta pri predmetu Slovenščina, vendar učitelji zaradi učnih ciljev in omejenega časa učence le stežka navdušujejo za vseživljenjsko branje. Da bi lahko udejanjili to poslanstvo, učitelji lahko pripravijo dejavnosti za inovativno in ustvarjalno branje literature ter ustanovijo fakultativne bralne klube (bralne krožke, bralne skupine), kjer se učenci o knjigah lahko pogovarjajo povsem sproščeno.
Sodelujejo: dr. Alojzija Zupan Sosič, Nuša Dedo Lale, Jana Kreča, Iztok Osojnik; moderira Tatjana Jamnik 

17.00 Biti učitelj včeraj in danes: medgeneracijski pogovor
O izkušnjah z učiteljevanjem bomo spregovorili z učiteljicami in učitelji različnih generacij: od tistih, ki so svojo poklicno pot začeli pred desetletji in so že upokojeni, do tistih, ki ta poklic opravljajo danes ali pa se nanj kot študentje pedagoških programov šele pripravljajo.
Sodelujejo: Magda Fonda, Darinka Ferluga, Alenka Batič, Nina Jelen, Nermin Bajramović; moderira dr. Damijan Štefanc

18.00 Vzgoja z umetnostjo
Sodelovanje učiteljev in umetnikov pri izvedbi vzgojno-izobraževalnih dejavnosti

V pogovoru bomo predstavili pomen vzgoje z umetnostjo v javnih šolah, ki je najbolj kakovostno izvedena, če jo načrtujejo in izvedejo učitelji skupaj z umetnikom ali v sodelovanju s kulturno-umetniško ustanovo. Predstavili bomo tudi konkretne primere takega sodelovanja in pozitivne odmeve sodelujočih dijakinj oziroma dijakov.
Sodelujejo: dr. Petra Štirn Janota, Karmen Stolnik, Elvira Štumpf, Mateja Rožanc Zemljič, Grega Močivnik; moderira dr. Robi Kroflič 

18.30 Šala (Žert), režija Jaromil Jireš (1968, 80 min.)
Tragikomedija Šala, filmska adaptacija priznanega romana Milana Kundere, razkriva temno resnico ideoloških represij v petdesetih letih 20. stoletja na Češkoslovaškem. Sledimo zgodbi Ludvíka Jahna, ki se ne more sprijazniti s krivico, ki mu je bila storjena. Kot študent je bil preganjan zaradi preproste razglednice s sarkastičnim besedilom, ki jo je poslal sošolki. Zdaj po dolgih letih hrepeni po maščevanju. A kako bo dosegel zadovoljstvo? Film je prejel številne nagrade ter v času svojega nastanka ko eden od redkih osvetlil temo, ki je dolgo ostajala zamolčana.
Projekcija filma bo v Slovanski knjižnici (Dunajska cesta 50). 

19.00 Ko učitelj zaigra: etnoglasbeni večer Saše Zvera
V svoji trideset letni karieri je Sašo Zver igral, snemal ali nastopal z vsemi, ki so mu kadarkoli dali priložnost, med njimi Vlado Kreslin, Žarko Živković, Žiga Golob, Igor Leonardi, Nika Zorjan, Katarina Mala in Helena Blagne, Tommy Emmanuel, Woody Mann, Guy Van Duser, Thom Bresh, John Goodman, Vince Gill, Jack Pearson, Laurence Juber, Eric Bibb, Keb’ Mo’ … Kot učitelj je številne učence uspešno usmerjal na profesionalni poti do prejema štipendij na univerzah, snemanj lastnih albumov in zmag na “songwriting” tekmovanjih. Trenutno živi in poučuje v Murski Soboti in uspešno vodi on-line glasbeno šolo “Global Guitar Lessons”.

10.00 Predstavitev in preizkus programa SLOfit za odrasle
Dr. Gregor Starc bo z ekipo študentov in študentk predstavil program SLOfit za odrasle. Gre za nadgradnjo uveljavljenega spremljanja telesnega in gibalnega razvoja v slovenskem šolskem okolju (Športnovzgojni karton), ki omogoča spremljanje telesne zmogljivosti tudi v odrasli dobi. Njegov namen je spodbuditi odrasle k diagnosticiranju in spremljanju njihove telesne zmogljivosti za ustrezno načrtovanje in izvedbo vadbenih programov ter samoorganizirane športne in druge telesne dejavnosti. Obiskovalci sejma se bodo lahko brezplačno udeležili nekaj meritev in tako preizkusili svoje telesne zmogljivosti. 

11.00 Pred izidom knjige o Gustavu Mahlerju
Maestro Uroš Lajovic se bo z dr. Matjažem Barbom pogovarjal o delu slavnega skladatelja in dirigenta Gustava Mahlerja. 

12.30 Madžarska ulica 1
Magyar Utca je ime ene od ulic v centru Budimpešte. Hkrati pa je to naslov učbenika za madžarski jezik, ki so ga napisali Katalin Szili, Tamas Kruzslicz in Ewa Schwetter in je letos izšel pri Znanstveni založbi FF. Namenjen je govorcem slovenščine in zajema stopnjo A1 po skupnem evropskem jezikovnem okviru.
Na okrogli mizi bodo gosti predstavili svojo pot po madžarskem jeziku – med skladnjo, sociolingvistiko, poučevanjem in prevajanjem – in vas poskušali prepričati, zakaj se je dobro, če ne nujno, učiti madžarščino. Vabljeni, da se nam pridružite.
Sodelujejo: dr. Chikako Shigemori Bučar, Andrea Ivan, Peter Černe; moderira dr. Mojca Schlamberger Brezar 

14.00 Sodelovanje Filozofske fakultete in Slovenske matice
Predstavitev knjig Vojeslav Molé: umetnostni zgodovinar, pesnik in kulturni posrednik ter Vzdržati različnost: filozofske razprave o mnogih svetovih, ki sta izšli v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstvene založbe Filozofske fakultete.
Sodelujeta: dr. Lidija Rezoničnik in dr. Marko Uršič; moderira dr. Aleš Gabrič 

15.00 Poučevanje z upoštevanjem stilov zaznavanja
Udeleženi študenti se bodo v okviru didaktike zgodovine ali umetnostne zgodovine seznanili s stili zaznavanja, s pomočjo vprašalnika ugotavljali lastni stil, spoznali oblike in metode dela učiteljev po stilih in prejeli navodila za učenje za učence pri svojem pouku.
Dogodek bomo izvedli v učilnici za didaktiko v prvem nadstropju. Predavala bo mag. Olga Paulič.

15.00 Rezijanske pravljice z Luigio Negro
Luigia Negro je predsednica Kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi v Solbici (Rezija), kjer deluje v okviru Republike Italije v Furlaniji – Julijski krajini, s pokrajinami Gorica, Pordenon, Trst in Videm. Avtohtoni jeziki v videmski pokrajini so furlanščina, italijanščina, nemščina in slovenščina. Za slednjo so značilna štiri narečja: nadiška, rezijanska, terska in ziljska. Vpetost v različna jezikovna in kulturna okolja je razvidna tudi v rezijanskih pravljicah, kjer sta se hkrati ohranili arhaičnost (matriarhat, družba, rojstvo) in inovativnost (izvirna domišljijska bitja: grdina/grdinica, rusica, tri botre lisičice, zverinice).
Pogovor bo povezovala dr. Milena Mileva Blažić.

16.00 Jani Oswald – Večjezične in večnaslovniške pesmi
Jani Oswald je slovensko-avstrijski pesnik, ki živi in dela na Dunaju, v Celovcu in Ljubljani. Samega sebe opisuje kot “pesnika temne in sončne strani Alp”. Oswald piše večjezične pesmi (nemško in slovensko), tudi v angleščini, italijanščini, latinščini (Carmina minora et labora), francoščini (dans macabre, merci, mon Cherie …) itd. V pogovoru z dr. Matejo Gaber bo predstavil tri večjezične zbirke, ki jih lahko berejo tako mladi kot odrasli. Oswald prevaja vizualno avantgardo v slogu El Lisickega v verbalni jezik, ki zveni in pomeni, pri tem ustvarja tudi vizualne pesmi v abstraktnem slogu. Kot pravnik je napisal, da so vrednote šle v vrednostne papirje, kot pesnik pa se kritično odziva na jezike, literature in kulture z večjezičnostjo, večpomenskostjo in večnaslovniškostjo. 

17.00 Kako poučevati umetnost?
Dr. Mateja Gaber bo predstavila Tanjo Pak, profesorico z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL, kjer od leta 2009 vodi smer Steklo in keramika, ki jo je tudi pomagala vzpostaviti. Ustvarjalno se posveča kiparstvu, prostorskim umetniškim postavitvam in oblikovanju uporabnih steklenih predmetov. V pogovoru bosta spregovorili o tem, kako umetnike poučevati umetnost. Ali se je umetnosti sploh mogoče naučiti? In ali je umetnost sploh mogoče poučevati? Poučevanje umetnosti namreč ne pomeni izvajanja preizkušenih »receptov«, temveč neodvisno razmišljanje o različnih vidikih človeškega bivanja. 

18.00 Tri poetike
S svojimi razmišljujočimi poetikami s področja večnaslovniške književnosti se bodo predstavile tri akademske ustvarjalke. Mateja Gaber je doktorica znanosti s področja literarnih ved, lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti UL, ki se ukvarja s srednjeveško nemško književnostjo. Je avtorica prvega dela trilogije Svet, kot iz škatlice vzet (2021), kjer na domiseln in duhovit način združuje znanost in umetnost ter reprezentira avtobiografijo, ki je hkrati fikcija; predstavlja svet v sebi in sebe v svetu. Gaja Maja Klarendić, specialistka s področja nevrologije, ki zaključuje doktorat s področja nevroznanosti na Medicinski fakulteti, je perspektivna pesnica, ki piše refleksivno poezijo, v kateri združuje znanje osnovnega področja in razmišljanje na poglobljen način. Sara Špelec je doktorica znanosti s področja etnologije, rusistka in primerjalna slovanska jezikoslovka, hkrati pa ustvarjalka, ki se profesionalno ukvarja s pesništvom in prevajanjem. V njeni poeziji se zrcali eksperimentiranje z zveni in pomeni. Tri poetike združujejo dva pristopa: znanost in umetnost.
Pogovor bo povezovala dr. Milena Mileva Blažić.

19.30 Koncert skupine Slainte Ol’ Friend
Sláinte ol’ friend je bend, ki preigrava in ustvarja irsko glasbo z rockersko-pankersko-metalskim pridihom. Repertoar zajema tako avtorske komade kot tudi tradicionalne irske pesmi.