10.00 Delavnice kreativnega pisanja za mlade
Vodita: Igor Žunkovič in Anja Mrak
Pismenost je ena od najpomembnejših veščin, ki se jih otroci naučijo v osnovni šoli. Skozi zabavne besedne igre in besedno ustvarjanje vzbujamo otroško kreativnost in veselje do jezika. Skozi vzpodbujanje otroškega ustvarjanja in pozitiven odnos do njihovih dosežkov zvišujemo njihovo zavest in samozavest pri rabi slovenščine. Delavnice so namenjene osnovnošolskim otrokom, število udeležencev je omejeno.

11.00 Evropska noč raziskovalcev
Tema aktualnega projekta Evropske noči raziskovalcev (2022–2023) je Človek živali in žival človeku. Nosilci projekta bodo predstavili idejo letošnje Evropske noči raziskovalcev ter nekaj dogodkov, ki bodo v okviru projekta potekali do septembra naslednjega leta. Povezavo med idejo projekta in letošnjo temo (raziskovalci onkraj svojega osnovnega poslanstva ter plemenitost sobivanja človeka in živali) bosta prikazala zaslužni profesor in nekdanji dekan Filozofske fakultete, zgodovinar Dušan Nečak, ter njegova hči, filozofinja Mirka Nečak. Predstavila bosta delo reševalnih psov – iskanje pogrešane osebe v naravi.

12.00 Evropski mozaik jezikov in kultur. Predavanje Klemna Jelinčiča Boete na temo knjige Jeziki in ljudstva Evrope
Dogodek organizira Slovenska matica.
Jeziki in ljudstva Evrope je izčrpno in natančno zasnovan leksikon, v katerem avtor naniza 212 gesel, od tega je 201 jezikovno geslo, dodanih pa je še 11 nacionalnih gesel. Avtor prikazuje zgodovino in sedanji položaj narodov in jezikov Evrope, vsako geslo pa je opremljeno tudi s podatkom o zgodovinsko prevladujoči verski pripadnosti članov skupnosti. Dodana vrednost monografije je bogastvo statističnih podatkov, ki omogočajo dobro predstavo o številčni moči in razprostranjenosti posameznih skupnosti, uporaben pripomoček knjige pa so tudi zemljevidi in seznam najpomembnejših virov in literature. Po njem bodo brez dvoma s pridom posegali zgodovinarji, jezikoslovci, sociologi, teologi, geografi in sploh vsi, ki jih zanimajo korenine ter podoba jezikovne in kulturne pestrosti stare celine.

13.00 Hudičevi napoji E. T. A. Hoffmanna: ob 200. obletnici pisateljeve smrti
Glasbenik, pravnik, komponist, karikaturist, pisatelj – predvsem pa vizionarski umetnik. Unikaten pripovedovalec zgodb, tisti, ki je upodobil nezavedno še pred Freudom, groteskno še pred Gogoljem in kafkovsko še pred Kafko. Nenadkriljivega mojstra domišljije, ki je bil vir navdiha za številne pisatelje in skladatelje, pri nas po krivici prekriva prah pozabe: v sliki, gibu in besedi ga bodo ponovno obudili študenti in študentke germanistike pod umetniškim vodstvom Darka Čudna.

14.00 Ob dvestoletnici Shelleyjeve smrti
Pogovor s prevajalko Nado Grošelj. Vodi: Anja Mrak
Ob dvestoletnici smrti ene najpomembnejših figur angleške romantike, pesnika Percyja Byssha Shelleyja, nam bo prevajalka doc. dr. Nada Grošelj predstavila njegovo življenje in delo, ki prek poezije in teoretičnih zapisov izkazuje politične in filozofske nazore, aktualne tudi v trenutnem zgodovinskem trenutku, kot sta zavzemanje za družbeno pravičnost in svobodo. Pogovor se bo prav tako dotaknil pesnikove žene Mary Shelley in njenega Frankensteina ter vprašanja, zakaj je za prevode Shelleyjevih del v slovenski jezik relativno malo zanimanja in kako to spremeniti. S prevajalko se bo pogovarjala Anja Mrak.

15.00 Zgodbe, ki nas pišejo
Pogovor o knjigi
Pogovor o knjigi Igorja Žunkoviča Zgodbe, ki nas pišejo: izmišljene zgodbe, kako jih beremo in kako nas spreminjajo. Monografija analizira branje literature kot tehnologijo, ki jo tvori množiva utelešenih kognitivnih procesov. S tega vidika razlaga, zakaj se branje literature razlikuje od branja neliterarnih besedil in kako različni vidiki besedil delujejo v konkretnem branju. Z avtorjem se bo pogovarjala Vanesa Matajc.

16.00 Pisateljska vila na Tomšičevi. Pogovor z avtorico knjige Barbaro Vodopivec
Sodelujejo: Tone Smolej, Barbara Vodopivec in Boris A. Novak
Barbara Vodopivec bo predstavila svojo knjigo Pisateljska vila na Tomšičevi v Ljubljani in z nekaterimi udeleženci obujala spomine na znamenita leta te stavbe.

17.00 Pogovor o knjigi Katje Mihurko Poniž Od lastnega glasu do lastne sobe
Sodelujejo: Katja Mihurko Poniž, Ana Cergol Paradiž, Eva D. Bahovec
Literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma.

17.30 Christine de Pizan: Knjiga o mestu dam
Sodelujejo: Sabina Brečko Guček, Tina Mlinarič, Gaja Lukacs Čufer, Gabrijela Rašić, Dali Regent, Tinkara Tihelj
Branje in pogovor o provenienci humanizma.

17.00 Koncert: arije 
Izvajalec: Rusmir Redžić
Rusmir Redžić je član ljubljanske Opere, vendar se koncertno udejstvuje tudi zunaj meja Slovenije. Ob spremljavi pianistke Darje Mlakar Maležič nas bo popeljal v svet opernih arij, začenši z arijama iz Hoffmannovih pripovedk ter nato preko arij s španskim (Carmen) in ruskim pridihom (Jevgenij Onjegin) do končne postaje – Dežele smehljaja.

18.00 Humanizem, & mi
Sklepni iz cikla pogovorov »Humanizem, & mi« v sklopu razstave »Evropa – dediščina humanistov«.
Kakšen je bil pomen kulture humanizma za razvoj Evrope med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem? S profesorjem Berndom Roeckom se bo o »evropskem čudežu« pogovarjala Alix Landgrebe.
V sodelovanju z Goethejevim inštitutom v Ljubljani.

19.00 ČLOVEK SEM, ČLOVEK TJA – Humanizem v medkulturni perspektivi (koncert v izvedbi tria Večni problemi)
Izvajalca in izvajalka: Dejan Berden (klaviature), Marjan Farič (saksofon in klarinet), Jana S. Rošker (vokali, kazoo)
Koncert, ki bo izzvenel kot kulturni zaključek debate o humanizmu, bo predstavil transkulturne (konkretno: evropske in azijske) poglede na človeka in njegovo vlogo v svetu.

21.00 Andrzej Wajda: Svatba
Drama Svatba Stanisława Wyspiańskiega, prvič uprizorjena leta 1901 v Krakovu, je močno zasidrana v kulturnozgodovinskih in političnih realijah svojega časa, hkrati pa je s konceptom t. i. Gesamtkunstwerka predstavljala inovacijo na poljskih gledaliških odrih. Andrzej Wajda je leta 1972 posnel istoimenski film, v katerem je z zvočnimi, ritmičnimi, vizualnimi in besedilnimi elementi zgodbo bronowiške svatbene noči v duhu celostne umetnine prenesel na filmsko platno. V uvodnem delu dogodka bodo poudarjeni ključni elementi obeh del, nato sledi projekcija filma.
Film si boste lahko ogledali v Slovenski kinoteki. Prosimo, da za brezplačne vstopnice pišete na Lidija.Rezonicnik@ff.uni-lj.si.

10.00 Prvo leto Založbe Univerze v Ljubljani: dosežki, pričakovanja in prihodnost
Zbornična dvorana, Rektorat UL.
Posvet bo vodil Matevž Rudolf.
Na posvetu vseh zaposlenih, ki se na Univerzi v Ljubljani tako ali drugače ukvarjajo z založništvom, si bomo ogledali dosežke Založbe UL v preteklem letu in jih soočili z našimi pričakovanji. Seveda pa se bomo usmerili tudi v prihodnost, predstavili trenutne odprte projekte in si zastavili skupne cilje za prihodnja leta.

11.00 Koncert francoskih šansonov
Jakob Grčman in Katja Štefanič sta študenta francistike, ki ju združuje ljubezen do francoskih šansonov vseh obdobij. Skupaj delujeta v gledališki skupini Les Théatreux, kjer sta tudi začela svoje glasbeno sodelovanje z muzikalom Hot Jazz. Oba sta glasbenika, ki delujeta tudi v drugih zasedbah: Jakob je kitarist pri Počenih škafih, Katja pa igra saksofon v Kostanjeviški godbi.

12.00 Prevajalčeva kondicija ali kako prevajati »špehe«? O prevajanju večdelnih romanov
Sodelujejo: Živa Čebulj, Dušanka Zabukovec, Darja Marinšek. Vodi: Iztok Ilc. V sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev.
Prevajanje večdelnih romanov predstavlja poseben izziv, saj morajo prevajalci upoštevati marsikatere lastnosti pisanja dolgih del, kot sta kontinuiteta sloga in doslednost prevodnih rešitev. Tovrstni prevodi terjajo tudi prav posebno kondicijo in potrpežljivost, saj nemalokrat mine več let, preden se prevajalec prebije do zadnje knjige v večdelni seriji. O izkušnjah in pristopih k prevajanju takšnih del bosta spregovorili prevajalka Živa Čebulj, ki se je pred časom lotila večdelnih fantazijskih romanov Zrcalka, in letošnja jubilantka, prevajalka Dušanka Zabukovec, ki pravkar prevaja trilogijo zgodovinskih romanov Hilary Mantel, z uredniškega vidika pa bo obravnavano temo osvetlila Darja Marinšek, urednica leposlovja pri Mladinski knjigi.

12.00 Kako naj svojo revijo vključim v Scopus? Spletna delavnica za urednice in urednike revij
Na delavnici boste izvedeli vse o tem, kako točno poteka postopek prijave znanstvene revije v mednarodno bibliografsko bazo Scopus. Spoznali boste, kakšni so minimalni standardi ter merila ocenjevanja ter tako ustrezno ustreči vsem zahtevam, še preden oddate prijavo za svojo revijo v Scopus. Predstavljeni bodo tudi številni uporabni viri za urednike revij ter primeri najboljših praks. Spletno delavnico za slovenska uredništva znanstvenih revij organizira Elsevier, ki vzdržuje bibliografsko bazo Scopus. Delavnica bo potekala v angleškem jeziku.
Potrebna je brezplačna predhodna prijava: https://elsevier.zoom.us/webinar/register/WN_K4QV6uEbTtGLBI5um-jYAA

12.00 Ivan Skušek in muzej, ki ga ni bilo
Predavalnica Rimljanka.
Pogovor: Helena Motoh, Tina Berdajs, Klara Hrvatin, Nataša Vampelj Suhadolnik
V teh letih mineva 100 let, od kar je avstro-ogrski mornariški oficir Ivan Skušek v Slovenijo pripeljal bogato zbirko kitajskih predmetov. Imel je velikopotezno željo po izgradnji muzeja v stilu kitajske tradicionalne arhitekture, kjer bi razstavil bogato zbirko. S seboj je prinesel celo model kitajske hiše, po katerem bi izdelal muzej. Sestavni deli modela in okrasnih sten vse od prihoda ždijo v škatlah v depoju muzeja. V okviru projekta VAZ in v sodelovanju s Tehnično univerzo v Gradcu poskušamo sestaviti model – prvič po 100. letih – in željo Skuška obuditi v virtualni obliki.

13.00 150-letnica rojstva J. Plečnika: pisma Plečniku
Uprizoritveno branje in pogovor
»Vsako neizogibno delo je čudovito: bodisi človeka ali žeblja. /… / Na gradu gre vse v smer osnovnega sozvočja. Orati bo treba globoko …« Pisma Alice Garrigue Masarykove, naslovljene Jožetu Plečniku med letoma 1921 in 1956, razkrivajo, kako so potekale odločitve o prenovi praškega gradu, kako je prva dama Češkoslovaške vplivala na umetniški in osebni razvoj arhitekta Plečnika. Branje še neobjavljenih pisem bo dopolnjeno s pogovorom z Ano Porok, kustosinjo Plečnikove hiše. Pogovarjali se bomo o vpisu Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine v Sloveniji in na Češkem ter o dogodkih ob 150-letnici Plečnikovega rojstva. V sodelovanju s Plečnikovo hišo MGML.

14.00 Kako si s Scopusom lahko pomagam pri vsakodnevnem uredniškem delu? Spletna delavnica za urednice in urednike revij
Spletna delavnica za urednice in urednike revij
Scopus je ena največjih bibliografskih zbirk podatkov s številnimi povzetki in citati znanstvenih člankov in kot taka lahko služi kot zelo uporabni vir informacij za uredništva znanstvenih revij. V bazi lahko iščete podatke o posameznem članku, pregledujete aktivnost posameznih avtorjev, najdete ustrezne recenzente za vašo revijo ali pa celo odkrijete vašega bodočega člana mednarodnega uredniškega odbora. Delavnica bo vsebovala številne praktične primere iz vsakodnevne prakse. Spletno delavnico za slovenska uredništva znanstvenih revij organizira Elsevier, ki vzdržuje bibliografsko bazo Scopus. Delavnica bo potekala v angleškem jeziku.
Potrebna je brezplačna predhodna prijava: https://elsevier.zoom.us/webinar/register/WN_-MHHz3-ZQceohrMDxHj0mQ

14.00 Stoletnica smrti Marcela Prousta
Pogovor s Katarino Marinčič. Vodita: Florence Gacoin-Marks in Tone Smolej.
Ob stoti obletnici smrti Marcela Prousta bo založba Beletrina izdala knjigo Petinsedemdeset listov, ki predstavlja doslej neznan del njegove literarne zapuščine.

15.00 Kvantna mehanika
Anton Ramšak, prorektor na Univerzi v Ljubljani, bo predstavil svojo novo monografijo Kvantna mehanika. Delo se nanaša na sodobno uporabo kvantne mehanike, razpravlja predvsem o teoriji in interpretaciji merjenja, osnovne kvantne informatike in kvantnega računalništva. Pogovor bo vodil Igor Žunkovič, asistent na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Na odru se jima bo pridružil tudi Bojan Žunkovič, asistent Fakultete za računalništvo in informatiko.

16.00 Pogovor z Mojco Schlamberger Brezar ob slovenski izdaji Lingvističnega atlasa Luciena Tesnièra
Vodi: Mojca Smolej
Atlas dvojine, bolj natančno Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel, ki ga je sestavil Lucien Tesnière, je izšel leta 1925 pri založbi Champion v Parizu. Véliki slavist Lucien Tesnière je bil v letih od 1921 do 1924 prvi lektor za francoski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa tudi prevajalec Prešerna iz slovenščine v francoščino. Njegov atlas je v slovenskem prevodu izšel skoraj sto let pozneje, preteklo pa je sto let od časa, ko je Tesnière s štipendijo Komisije za potovanja in znanstvene in literarne misije (Comission des voyages et missions scientifiques et littéraires) potoval po Sloveniji in spraševal informatorje o oblikah dvojine v slovenščini. Atlas prinaša 70 kart, ki so opremljene s Tesnièrovim opisom geografske raziskovalne metode v lingvistiki in njene aplikacije na slovenščino, z analizo položaja slovenščine v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in zaključkov glede rabe dvojine v vseh slovenskih narečjih. Vmes se najdejo še kakšne prigode, ki jih je avtor doživel, ko je nabiral material za atlas. Gre za živ dokument nekega časa in nekega pojava v jeziku, ki ga je avtor skušal ovekovečiti, preden bi izginil.

17.00 Vrhovi v globini
Pogovor o knjigi
Vodi: Alen Širca
Pogovor z Vidom Snojem o njegovi knjigi Vrhovi v globini, ki se dotika temeljnih vprašanj o smislu literature, literarne zgodovine, predvsem pa tudi pesništva, in sicer na ozadju največjih mojstrov lirike, kot sta Rilke in Celan.

18.00 Dogodek: Slovanski večer: Ljubezen je ljubezen je ljubezen
Večer Oddelka za slavistiko
Na letošnjem Slovanskem večeru, tradicionalni majski prireditvi Oddelka za slavistiko, na kateri sodelujejo študentje z vseh slavističnih študijskih smeri, bomo govorili in peli in … o ljubezni v slovanskih jezikih, literaturah in kulturah – četudi se ljubezen rada izmika besedi.

20.00 Koncert glasbene skupine Marax
Marax je simfonična black metal skupina, ki združuje člane iz Savinjske doline in Ljubljane, aktivne tudi v drugih bandih. Člani so Nord Slayer na kitari (ter studijsko na bas kitari in klaviaturah), Morgoth na bobnih, Anin Astaroth na vokalu in Mors Violinis na violini.