Konferenca Odprta znanost

V okviru sejma akademske knjige Liber.ac 2019 bomo ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete organizirali konferenco na temo odprte znanosti ter politike odprtega dostopa do publikacij in podatkov (sodelovanje v okviru projekta OpenAIRE-Advance). Leta 2018 smo v okviru 9. sejma Liber.ac skupaj z Rektoratom Univerze v Ljubljani, ki predstavlja UL kot partnerico v projektu OpenAIRE, pripravili ciklus predavanj z naslovom Odprti dostop v humanistiki, ki ga bomo letos razširili na vse znanosti, saj bodo morali v skladu z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020 raziskovalci in (akademski) založniki vse svoje publikacije, članke in raziskovalne podatke, ki so nastali iz nacionalno financiranih raziskav, objaviti v obliki odprtega dostopa.

OSREDNJI POUDARKI:

  • Odprta znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru
  • Načrt S
  • FAIR in upravljanje z raziskovalnimi podatki oziroma odprti raziskovalni podatki
  • Evropski oblak odprte znanosti in evropske e-infrastrukture

ORGANIZATORJA: Rektorat Univerze v Ljubljani (v okviru projekta OpenAIRE-Advance) in Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

DATUM: sreda, 22. maj 2019, od 10.00 do 14.00.

KRAJ: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, Ljubljana. Predavalnica št. 34 (pritličje Filozofske fakultete). Zagotovljen bo tudi prenos dogodka v živo preko spleta (povezava je na zgornjem zavihku “Video prenos”).

JEZIK: Gostje iz tujine bodo predavali v angleškem jeziku. Moderatorji bodo sodelujoče predstavili v slovenskem jeziku.

PRIJAVA: Prijava na konferenco je obvezna in brezplačna ter je odprta do zapolnitve prostih mest. Prijavite se lahko na tej povezavi: PRIJAVA.

CILJNA PUBLIKA: raziskovalci s področja vseh znanosti (naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave), založniki recenziranih znanstvenih revij in monografij, nacionalne kontaktne točke, bibliotekarji …

KONTAKT: dr. Mojca Kotar (mojca.kotar@uni-lj.si, +386 1 241 86 79) in dr. Matevž Rudolf (znanstvena.zalozba@ff.uni-lj.si, +386 1 241 11 81)

UraTrajanjeIme, priimek, organizacijaTema/naslov predavanja
10.00 15 min.prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani
prof. dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji
Pozdravna nagovora
10.15–11.005 min.Moderator: dr. Tomaž Boh, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, generalni direktor Direktorata za znanostOdprta znanost in Evropska komisija: strategije in perspektive
40 min.prof. ddr. René von Schomberg, Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave in inovacije
11.00–11.455 min.Moderator: prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike SlovenijeNačrt S: ali naj bodo akademski založniki zavezani izdajati v odprtem dostopu?
40 min.prof. dr. David Sweeney, izvršni direktor Research England, član izvršne skupine Načrta S pri Science Europe
11.45-12.1530 min.Odmor za kavo
12.15–13.005 min.Moderator: dr. Branimir L. Leskošek, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, ELIXIR SloveniaFAIR in odprto dostopni raziskovalni podatki
40 min.dr. Ingrid Dillo, namestnica direktorja DANS (Data Archiving and Networked Services) in koordinatorica projekta FAIRsFAIR
13.00–13.455 min.Moderator: Peter Sterle, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Direktorat za znanost, predstavnik Slovenije v Upravnem odboru Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) Evropski oblak odprte znanosti (EOSC): kako naprej?
40 min.dr. Juan Bicarregui, vodja sektorja za podatkovne storitve Science and Technology Facilities Council (STFC), koordinator projekta EOSCpilot, član Izvršilnega odbora Evropskega oblaka odprte znanosti
13.45–14.0015 min.dr. Mojca Kotar, pomočnica glavne tajnice Univerze v Ljubljani
izr. prof. dr. Barbara Pihler Ciglič, prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Zaključek

Dr. Juan Bicarregui je vodja sektorja za podatke na oddelku za znanstveno računalništvo pri STFC (The Science and Technology Facilities Council). Ukvarja se z raziskavami in razvojem podatkovnih sistemov za obdelavo znanstvenih podatkov. Sooblikoval je politiko Združenega kraljestva glede odprtega dostopa do rezultatov raziskav. Bil je član usmerjevalne skupine, ki je ustanovila združenje za raziskovalne podatke in sopredsedovala organizacijskemu svetovalnemu odboru RDA (Research Data Alliance). Trenutno je koordinator projekta EOSCpilot H2020, ki podpira prvo fazo razvoja Evropskega oblaka odprte znanosti.

Dr. Tomaž Boh je od leta 2009 zaposlen na ministrstvu pristojnem za znanost. V začetku je opravljal delo vodje Sektorja za znanost na Direktoratu za znanost resornega ministrstva, v letih 2015–2018 pa je bil na funkciji državnega sekretarja, pristojnega za znanost in visoko šolstvo. Pred tem je bil dve leti zaposlen pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost, kjer je bil zadolžen za izdelavo analiz s področja znanstvene politike, spremljal je indikatorje raziskovalne in razvojne politike ter opravljal številne druge pomembne naloge. Trenutno opravlja funkcijo generalnega direktorja Direktorata za znanost na resornem ministrstvu. 

Dr. Ingrid Dillo je namestnica direktorja DANS (Data Archiving and Networked Services). Doktorirala je iz zgodovine in bila zadnjih trideset let dejavna predvsem na področju razvoja politik, med drugim je bila svetovalka za politiko na nizozemskem ministrstvu za izobraževanje, kulturo in znanost ter pri Nizozemski nacionalni knjižnici (KB). Med njenimi interesnimi področji so upravljanje z raziskovalnimi podatki in certificiranje digitalnih repozitorijev. Dr. Ingrid Dillo je podpredsednica odbora Research Data Alliance (RDA), članica CoreTrustSeal (CTS) in podpredsednica znanstvenega odbora ICSU/World Data System (WDS) ter koordinira H2020 projekt FAIRsFAIR.

Prof. dr. József Györkös je direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Pred tem je bil državni sekretar na Ministrstvu za informacijsko družbo RS (2001–2004) in državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS (2008–2011). Dela kot redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Univerzi v Mariboru). Januarja leta 2013 je bil izvoljen za predsednika Svetovalnega foruma CONNECT za raziskave in inovacije na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij (CAF: Advisory Forum for ICT Research and Innovation).

Dr. Mojca Kotar sodeluje pri pogajanjih z založniki in pri javnem naročanju znanstvenih revij. Aktivna je (bila) v projektih OpenAIRE in sodelovala s projektoma PASTEUR4OA ter FOSTER. Na nacionalni ravni je sodelovala v projektih za vzpostavitev portala openaccess.si in pilotne nacionalne infrastrukture odprtega dostopa za zaključna dela študija in raziskovalne publikacije. Sodelovala je v delovni skupini, ki je pripravila osnutek nacionalne strategije odprtega dostopa in osnutek akcijskega načrta za njeno izvedbo.

Prof. dr. Roman Kuhar je doktor socioloških znanosti. Med letoma 2000 in 2009 je bil zaposlen na Mirovnem inštitutu kot raziskovalec in sourednik Poročila skupine za spremljanje nestrpnosti. Leta 2008 je za Fundamental Rights Agency pripravil nacionalno poročilo za Slovenijo o družbenem položaju glede homofobije in diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti v članicah EU. Med letoma 2011 in 2014 je bil član upravnega odbora Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE). Je avtor vrste znanstvenih člankov in več monografij (Medijske podobe homoseksualnosti, Na križišču diskriminacije …). Je urednik asistent pri reviji Social Politics (Oxford Journals) in član uredništva Journal of LGBT youth. Od leta 2017 je dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dr. Branimir L. Leskošek je raziskovalec in profesor na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Elixirja, nacionalne platforme, ki se ukvarja s podatkovnimi viri, računalniško infrastrukturo in orodji za specifična biomedicinska področja.

Izr. prof. dr. Barbara Pihler Ciglič je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktorirala leta 2009. Njena osrednja področja raziskovanja so španski glagol, analiza diskurza ter jezikovna pragmatika. Posveča se tudi kontrastivnim analizam izražanja evidencialnosti in epistemične modalnosti v španščini in slovenščini. Pedagoško se ukvarja z oblikoslovjem, skladnjo in besedotvorjem ter jezikovno pragmatiko in analizo diskurza. Je soavtorica univerzitetnih učbenikov, slovensko-španskih in špansko-slovenskih slovarjev in španske slovnice za slovenske govorce, znanstvenih člankov in poglavij v monografijah. Je članica uredniškega odbora znanstvenih revij Verba Hispanica (Univerza v Ljubljani) in Glosema (Univerza v Oviedu, Španija) in članica znanstvenega odbora revije Beoiberística (Univerza v Beogradu). Bila je članica mednarodne raziskovalne skupine UPSTAIRS na Univerzi Autónoma v Madridu, od decembra 2018 pa je članica mednarodne raziskovalne skupine DILE (Discurso y Lengua española), prav tako na Univerzi Autónoma v Madridu. Od oktobra 2017 je prodekanja za kakovost in založništvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Prof. ddr. René von Schomberg  je specialist s področja znanstvenih in tehnoloških študij ter filozof. Je (so)avtor 14-ih monografij. Na University of Twente (Nizozemska) je doktoriral s področja znanstvenih in tehnoloških študij, na Goethe University (Frankfurt na Majni) pa s področja filozofije. V letu 2007 je bil štipendist Evropske unije na George Mason University (ZDA), od leta 1998 pa sodeluje z Evropsko komisijo (Generalni direktorat za raziskave in inovacije), kjer je trenutno vodja skupine Odprta znanost. Je tudi gostujoč profesor na Technical University Darmstadt (Nemčija). Redno piše blog.

Prof. dr. Zoran Stančič je po študiju arheologije najprej deloval na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), kjer je pozneje ustanovil Center za prostorske študije. Raziskoval je uporabo fotorametrije in geografskih informacijskih sistemov v arheologiji, predaval pa je na Univerzi v Ljubljani ter na številnih univerzah v tujini. Od oktobra 2000 in do oktobra 2004 je bil državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. Leta 2004 je postal namestnik generalnega direktorja na Generalnem direktoratu za raziskave pri Evropski komisiji v Bruslju. Od leta 2009 do 2015 je bil namestnik generalnega direktorja na Generalnem direktoratu za informacijsko družbo in medije pri Evropski komisiji. Od leta 2016 vodi Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji.

Peter Sterle je zaposlen na ministrstvu pristojnem za znanost od leta 2010. Do leta 2017 je opravljal delo v okviru Direktorata za informacijsko družbo, na področjih razvoja informacijskih infrastruktur za potrebe organizacij s področij raziskovanja, izobraževanja ter kulture in upravljanja interneta. Trenutno pa je zaposlen na direktoratu za znanost ter med drugim opravlja naloge nacionalne kontaktne osebe za področje raziskovalne infrastrukture v okviru Obzorja 2020. Pred tem je bil zaposlen na Arnesu, kjer je bil zadolžen za uvajanje omrežij Eduroam ter enotne infrastrukture (AAI) za dostop do e-storitev na področju raziskovanja, izobraževanja ter kulture. 

Prof. dr. David Sweeney je izvršni direktor Research England, največje ustanove v Združenem kraljestvu, ki financira znanstvene raziskave. Predseduje Svetu za raziskave in inovacije v Združenem kraljestvu in nadzoruje njegove raziskovalne strategije. Pred tem je bil direktor Sveta za financiranje visokošolskega izobraževanja in pozneje tudi njegov predsednik. Je član izvršnega predsedstva Načrt S pri Science Europe, mednarodne pobude za popolni in takojšnji odprti dostop do raziskovalnih znanstvenih publikacij. Kot svetovalec in ocenjevalec financiranja znanstvenih raziskav je gostoval v številnih državah po svetu.

Prijava na konferenco je obvezna in brezplačna ter je odprta do zapolnitve prostih mest. 

Prijavite se lahko na sledeči povezavi: PRIJAVA.

Neposredni video prenos konference Odprta znanost

 

Prvi del: 

Drugi del:

Slikovno gradivo bo dodano po zaključku konference.