9.00 Rastemo s knjigo

S knjigami učenci spoznavajo svet, zgodovino, jezik in matematične zagonetke, vendar obstajajo tudi knjige, ki nas spoznavajo med seboj. To so leposlovne knjige, izmišljene zgodbe, ki nas povedejo v svet drugih in drugačnih ljudi, prepričanj, želja in ciljev. Na delavnici “Rastemo s knjigo” bodo otroci skozi zabavne igre spoznali, kako v literarnih zgodbah in pesmih prepoznamo barvito notranje življenje literarnih oseb, kako uvidimo njihove želje in pričakovanja ter kako razumemo njihova čustva. Nato bodo otroci sami ustvarjali zgodbe, pesmi, šale in prigode, ki ilustrirajo njihove občutke, ob branju literarnih zgodb. Cilj delavnice je ne le seznanitev otrok z osnovami literarne analize (karakterizacija, idejno ozadje zgodb in pesmi), ampak zlasti prikaz globine duševnega doživljanja, ki ga lahko razberemo iz literarnih pripovedi in pesmi. S tem spodbujamo globlje in jasnejše zavedanje lastnega duhovnega življenja otrok in bolj poglobljene samorefleksije in samospoznavanja ter obenem refleksije in spoznavanja drugih in drugačnih načinov razmišljanja. Delavnica spodbuja samostojno branje otrok in globlje razumevanje prebranega ter tudi lastnih notranjih doživljanj, misli in čustev.

9.30 Študentski projekti na Oddelku za prevajalstvo: pretekli in prihodnji

Cliffhanger 1, 2 ; Palčica in Louis Pasteur, pa še Matiček se ženi. To so naslovi prevajalskih projektov Oddelka za prevajalstvo, ki so izšli v knjigah – pa še zdaleč ne vsi. Na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete zadnjih 25 let s študenti sodelujemo v različnih prevajalskih projektih, ki jih izdamo v knjigah, ki krožijo med študenti in profesorju celotne UL. Študentje v projektih spoznajo, kako od originala pridemo do prevoda v knjižni obliki, vključno z avtorskimi pravicami in oblikovanjem naslovnice.

Sodelujejo: Nadja Dobnik, Marija Zlatnar Moe, Tanja Žigon, Adriana Mezeg, Sonia Vaupot in Mojca Schlamberger Brezar ter študentje in študentke Oddelka za prevajalstvo.

10.30 Pogovor o(b) knjigi Japonska med nacionalnim mitom in mitološko nacijo

V pogovoru o knjigi Japonska med nacionalnim mitom in mitološko nacijo (Založba /*cf., 2007) bomo vzpostavili ustrezen epistemološki okvir za izzivalno, a teoretsko pomembno vprašanje: zakaj nacionalne države, ki so izrazito moderne in potemtakem vsaj na prvi pogled racionalistične tvorbe, potrebujejo mitologije, ki sicer sodijo v predmoderne, če ne celo arhaične družbe? Poskusili bomo pojasniti, kakšna je bila po letu 1868 vloga mita  v procesu prenove japonske države v moderno nacionalno državo in pri tem pokazali tudi, kako problem mita v moderni družbi ni edini paradoks sodobne Japonske: samurajska etika, denimo, je pridobila splošni družbeni pomen prav v času, ko so samuraji kot poseben in pomemben družbeni razred nehali obstajati.

Pogovarjala se bosta dr. Luka Culiberg in Goran Dekleva, ki bosta s sodobnimi teorijami nacije in ideologije preizkusila, ali ima teorija moč, da poveže evropske in neevropske epistemološke družboslovne konceptualne matrice.

V organizaciji Založbe /*cf. in Filozofske fakultete.

11.00 Otvoritev razstave likovnih upodobitev pesmi iz antologije Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji 

Dijaki in dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so pod mentorstvom svojih učiteljev in učiteljic v likovni jezik prevedli pesmi iz antologije Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji, ki so jo pripravili na Oddelku za slavistiko. Antologija bo predstavljena 24. 5. 2022 ob 19.00 v Foersterjev vrt na tradicionalnem  Slovanskem večeru.   

Razstava bo na ogled v avli Filozofske fakultete od 24. 5. do 9. 6. 2023.  

Dogodek je v vključen tudi v projekt Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! 

11.00 Odprtje razstave O fragmentu po fragmentih

Urh Tacar se ukvarja s konserviranjem-restavriranjem  rimskega fragmenta stenske poslikave iz MGML, projektom, ki je hkrati tudi njegova magistrska naloga, izbral pa ga je tudi za predmet pričujoče razstave.

Gre za skoraj štirimetrski fragment, pri katerem je poleg njegove velikosti zanimivo tudi dejstvo, da o njem vemo izredno malo, saj je motiv poslikave še skrit, v muzeju pa tudi primanjkuje dokumentacije. Na razstavi bo avtor, predvsem s pomočjo fotografij in grafičnih predlog (3D-sken), poskušal predstaviti vse potrebno, potek in ozadje konservatorsko-restavratorskih postopkov, rešitve morebitnih problemov, povezovanja z drugimi strokami in akterji, potrpežljivost in trud, kar bo s časom, tako rekoč fragment za fragmentom, pripeljalo do želenih rezultatov, odkrivanja podrobnosti o obravnavanem predmetu/umetnini.

Vabljeni v Knjigarno Filozofske fakultete.

11.30 Recital rgvedske poezije

Recital staroindijske rgvedske poezije (15.-12. stol. pr. n. št.) v slovenskih prevodih učitelja in študentov sanskrta ob tradicionalni indijski glasbeni spremljavi. Rgvedska himnika je nastala skozi obdobje treh stoletij (večinoma v času priseljevanja indoarijskih plemenskih skupnosti Kuru in Bharata na področje Peterorečja in uveljavljanja njihove nadoblasti na novo osvojenem območju) ter predstavlja sam vrh pesniške ustvarjalnosti vedske Indije, ki svoj pendant najde šele v sanskrtski poeziji klasičnega obdobja – kavji.

Sodelujoči: Luka Repanšek, Nina Petek, Lara Potočnik, Lovrenc Rogelj, Matej Kapus; glasbena spremljava: Igor Leonardi (sitar), Vasilij Štukelj Knežević (table)

12.30 Žepni tečaj slovenščine

Na preživitvenem tečaju slovenščine bodo udeleženci in udeleženke spoznali osnovne informacije o slovenščini, se naučili izgovarjati slovenske besede ter nekaj pogostih in uporabnih izrazov, ki jim bodo olajšali bivanje v Sloveniji.

Izvajalka: Anja Corel

14.00 Univerz(al)na slovenščina. Okrogla miza o slovenščini kot drugem jeziku v slovenskem visokošolskem prostoru

Spregovorili bomo o različnih vidikih slovenščine kot drugega jezika pri študiju, delu in življenju na Univerzi v Ljubljani, o izkušnjah z učenjem, poučevanjem in testiranjem in o odnosu domačih govork in govorcev slovenščine do govorcev in govork slovenščine kot drugega jezika. Dotaknili se bomo tudi nekaterih odprtih in nevralgičnih točk glede slovensko obarvane večjezičnosti slovenskega visokošolskega prostora.

Povezovalec: prof. dr. Marko Stabej

15.00 Sevdalinke in narodne pesmi Balkana

Na koncertu bomo slišali nekatere najbolj znane bosanske ljudske pesmi – sevdalinke, ki so edinstven glasbeni izraz v Bosni in Hercegovini. Poleg sevdalink bosta priznana glasbenika poslušalce popeljala tudi v svet nekaterih drugih ljudskih pesmi Balkana (npr. Makedonije, Srbije). Vse izvedebe bodo pospremljene s kratkimi uvodnimi predstavitvami značilnosti posameznih ljudskih pesmi.

Rusmir Redžić (solo), Zilhad Džananović (harmonika)

16.00 Prevajanje antične filozofije v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja

V okviru predmeta “Slovenska filozofija in filozofska terminologija” (Oddelek za filozofijo) skupaj s študenti preučujejo prve prevode antične filozofije v slovenščino in zgodnji razvoj slovenske filozofske terminologije. Na okrogli mizi bodo o tem spregovorili prof. dr. Franci Zore, prof. dr. Janko Lozar, doc. dr. Jan Ciglenečki in študenta Oskar Longyka in Tadej Časar. Študenti Gal Rebolj (Sokrat), Javier Martin (Melet) in Gašper Narobe (Ivan Božič) bodo uprizorili tudi odlomek iz Platonove Apologije v prevodu Ivana Božiča iz leta 1862.

17.00 Pod večer

Prebiral bo pod večer Sašo Jerše, zgodovinar, profesor na Oddelku za zgodovino FF UL, odlomke iz svoje najnovejše knjige Angelus novus. O sedanji preteklosti. – Prihodnosti., ki skoraj izide pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Knjiga govori o zgodovini naših nesmislov in smislu, ki se v našem spominu kdaj pa kdaj le utrne. Knjiga Angelus novus je dvojčica knjige Sociodiceja predmoderne – Ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, ki jo je Sašo Jerše lani izdal pri Slovenski matici.

18.00 Prekmurščina v zvoku, pisavi in zavesti Slovencev

Prekmurski knjižni jezik je v slovenski znanosti dokaj znano dejstvo, prav tako tudi prekmurski dobri ljudje in kulinarika. Bistveno manj pa so znane podrobnosti prekmurske kulture, jezika in literature, ki v bistvu povezuje Prekmurce v Prekmurju in Porabju, pa tudi izven te matične pokrajine med Muro in Rabo. Prekmurščina živi nekje na sredi med pisnim in govorjenim, med preteklostjo in sedanjostjo. Čedalje več je tudi zapisanih besedil v prekmurskem jeziku. Prekmurska identiteta v veliki meri temelji na našem jeziku. Na tem večeru bomo predstavili sodobno knjigo Prekmurščina, kinč predragi ob razmišljanju Prekmurcev v Ljubljani o vlogi jezika in kulture v prekmurski sodobni družbi in izven pokrajine ob Muri, torej tudi translokacijsko vrednost prekmurskega jezika.

Sodelujoči: red. prof. dr. Hotimir Tivadar, PAZU, Mladinska knjiga

19.00 Slovanski večer Oddelka za slavistiko FFUL 

Predstavitev antologije Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji s študentskimi recitacijami izbranih pesmi, ki tematizirajo odnos med človekom in živaljo, v izvirnikih in prevodih. 

Knjiga vsebuje pester izbor besedil iz sodobne bolgarske, češke, hrvaške, makedonske, poljske, slovaške, srbske in ukrajinske poezije, ki tematizirajo odnos med človekom in živaljo. Berete jih lahko v izvirnikih in v slovenskih prevodih, za katere so poskrbeli uveljavljeni prevajalci, predavatelji in tudi študentje s študijskih programov na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Češki jezik in književnost, Južnoslovanski študiji, Polonistika, Primerjalno slovansko jezikoslovje, Rusistika, Slovakistika) pod mentorstvom predavateljev. Ob branju pa lahko občudujete še stvaritve dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki so izbrane pesmi pod vodstvom svojih učiteljev prevedli v likovni jezik. Likovne upodobitve pesmi iz antologije bodo na ogled tudi v avli FF od 24. 5. do 9. 6. 2023.  

Dogodek je v vključen tudi v projekt Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! 

10.00 Indoevropski jeziki po kapljicah

Shematični predstavitev dela, ki ji bo sledilo branje odlomkov v starih indoevropskih jezikih in njihovih prevodov v sodobno slovenščino.

10.30–12.00 Peter Trawny v Ljubljani

Vabimo vas na diskusijsko srečanje Heidegger in filozofija danes v predavalnici 434, na katerem bosta sodelovala prof. Peter Trawny (Univerza v Wuppertalu)  in prof. dr. Virgilio Cesarone (“G. D’Annunzio” Chieti – Pescara). Diskusijo, ki bo potekala v angleškem jeziku, bo povezoval prof. dr. Dean Komel.

Povod za diskusijo sta izdaji dveh Heideggrovih knjig pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, Kaj se pravi misliti? (2018) in Načelo razloga (2021), ter knjiga Petra Trawnya Tehnika. Kapital. Medij. Univerzalno in svoboda (2022). Dela je prevedel Aleš Košar, spremne študije je prispeval Dean Komel.

11.30 Glasno branje

Na Vodnikovi domačiji v Šiški deluje skupina za glasno branje. Gospe, ki pravijo, da je glasno branje vedno koristno, če si v skupini, pa je tudi zelo zabavno, se družijo pod vodstvom Lade Zei. Na tokratnem srečanju bodo predstavile dobrobiti glasnega branja, prebrale bodo nekaj odlomkov iz knjige Jezičnica, manjkale pa ne bodo niti pesmi, ki jih pišejo nekatere članice skupine. Ker na Filozofski fakulteti letos poteka leto jezikov, jih bodo v prevodih predstavili študenti tujih jezikov naše fakultete.

12.30 Leto plus za vajo prevaja

Na Letu plus se slovenščino učijo študentke in študenti iz različnih držav in jezikovnih skupin. V drugem semestru je v okviru dodatnih dejavnosti prvič ponujena prevajalska delavnica, kjer so študenti in študentke prevedli kratko zgodbo pisateljice Ane Svetel v svoje jezike. Na sejmu Liber.ac bodo predstavili zgodbo Svilna pot v slovenščini in v prevodih v bolgarščino, bosanščino, hrvaščino, makedonščino, poljščino, romunščino, srbščino in ukrajinščino.

Sodelujejo: lektorica Staša Pisek ter študentke in študenti Leta plus; Vasilena Agirova, Akir Latić, Anna Svilar, Anastasija Stojanoska, Marija Zdravkovska, Angel Ivanov, Kristina Stoilova, Angelina Apostolska, Andrei Bojchevski, Ljubica Ristova, Matea Spasevska, Liliana Marszołek, Andrei Popa, Stefanela Stefanović, Natalija Tanić, Andrija Stanišić, Ilija Gavrilović, Maša Janjić, Jovana Catić, Jovana Milošević, Sofiia Syniaieva in Kyrylo Troian.

14.00 Pogovoriti se moramo o transformerjih

Tudi na sejmu Liber.ac ne moremo mimo velikih jezikovnih modelov. Z gosti se bomo pogovorili, kaj pomenijo za družbo, pa kako spreminjajo izobraževanje, dotaknili se bomo vprašanja, kaj pomeni dejstvo, da je umetna inteligenca letos spomladi preživela Touringov test in še česa. Ker pa smo na sejmu akademske knjige v parku za Filozofsk fakulteto pa tudi, kaj pomenijo za akademsko produkcijo na eni in za evropski zeleni dogovor na drugi strani. 

Sodelujejo: doc. dr. Sara Atanasova, doc. dr. Simon Krek, mlada raziskovalka Ina Poteko in prof. dr. Špela Vintar. Moderator: Vojko Gorjanc 

15.00 Spletni iskalci ljubezni in njihov jezik. Jezik spletnih zmenkarij na primeru portala Tinder

Sodobna samopredstavitvena besedila mladih iskalcev ljubezni so za jezikoslovce, ki se infiltrirajo na zmenkarske portale, odličen vir za raziskovanje njihovega avtentičnega diskurza. Razkrivajo pestrost njihove leksike – od vulgarizmov, anglicizmov do kreativnih besednih iger, skladnje, rabe pribesedilnih prvin – od emotikonov, emodžijev do profilnih fotografij, in način prilagajanja njihovega jezika možnostim sodobnega elektronskega medija. Šele dobro poznavanje jezikovnih navad slovenskih mladostnikov nam namreč omogoča kvalitetno načrtovanje ciljev pouka slovenščine v prihodnje.

Sodelujoči: Jan Černetič

16.00 Predstavitev štirih knjig

S svojimi razmišljujočimi poetikami s področja večnaslovniške književnosti se bodo predstavili štirje akademski ustvarjalci. Mateja Gaber (FF UL) je doktorica znanosti s področja literarnih ved, lektorica za nemški jezik, ki se ukvarja s srednjeveško nemško književnostjo. Je avtorica prvega dela trilogije Svet, kot iz škatlice vzet (2021), v katerem na domiseln in duhovit način združuje znanost in umetnost ter reprezentira avtobiografijo, ki je hkrati fikcija; predstavlja svet v sebi in sebe v svetu. Gaja Maja Klarendić (MF UL) je doktorica medicine, končuje specializacijo s področja nevrologije in doktorat s področja nevroznanosti na matični fakulteti, je asistentka na Medicinski fakulteti s področja zgodovine medicine in nevrologije – perspektivna pesnica, ki piše refleksivno poezijo, v kateri združuje znanje osnovnega področja in razmišljanje na poglobljen način. Sara Špelec (FF UL) je doktorica znanosti s področja etnologije, rusistka in primerjalna slovanska jezikoslovka, hkrati pa ustvarjalka, ki se profesionalno ukvarja s pesništvom in prevajanjem. V njeni poeziji se zrcali eksperimentiranje z zveni in pomeni. Matej Tratnik (FF UL) je bodoči doktorski študent, ki se ukvarja s prevajanjem pravljic ter pisanjem pravljic v pesniškem jeziku. Pomembno je omeniti njegovo ukvarjanje s furlanskimi pesniki in trubadurji. Matej Tratnik svoje pesmi tudi uglasbi.

Štiri akademske poetike, ki so za razliko od mnogih popularnih piscev-nebralcev pisci-bralci, bosta predstavila akademik prof. dr. Boris A. Novak (SAZU, FF UL) in prof. dr. Milena Mileva Blažić (PEF UL). Združujeta namreč dva pristopa: prvi kreativno pisanje in branje ter druga kreativno branje in pisanje.

17.30 Minezang – predstavitev monografije o nemški srednjeveški ljubezenski liriki

V sklopu projekta Evropske noči raziskovallcev – Humanistika, to si ti!, je nastala monografija Minezang. Prvenstveno gre za izbrane pesmi nemške srednjeveške ljubezenske lirike, minezanga, ki tematizirajo živalski svet. To so največkrat pesmi, v katerih se pojavijo sokoli, orli, pojoče ptice v gozdu, a tudi koze, opice, želve in druge živali. Izhodiščni izbor pesmi je tako sprva bil zamejen z živalsko tematiko. Toda literarna bera minezanga je tako bogata in raznolika, da je avtorica izbor pesmi razširila z najbolj prepoznavnimi pesmimi glavnih predstavnikov nemške srednjeveške lirike in jih iz srednjevisoke nemščine prevedla v slovenščino.

S prevajalko in avtorico spremne študije dr. Matejo Gaber se bo pogovarjal Rok Pečečnik.

19.30 I Benandanti

Mednarodna slovensko-italijanska zasedba I BENANDANTI nosi ime po “dobrih popotnikih”, ki so v 16. in 17. stoletju potovali od vasi do vasi in odganjali zle sile in uroke. Če so bili pri tem uspešni, je bila tudi letina dobra…Kot tedanji srednjeveški predhodniki, se tudi današnji I BENANDANTI z glasbo sprehajajo po našem prostoru – severnem delu Italije, Venetu, pa tudi območju Slovenije in Avstrije. Njihov glasbeni domet pa sega še dlje. Navzgor vse do škotske, na evropskih tleh je skoraj ni dežele, katere se ne bi glasbeno dotaknili, pa vse preko Balkana do bližnjega vzhoda. Slišati je tudi rusko, klezmer in romsko glasbo. Poslušalstvo navdušijo tudi s številnimi glasbenimi inštrumenti, ki jih hitro menjujejo, celo med samimi skladbami, pa tudi vizualno z njihovimi slikovitimi opravami.

Cristina Verita – violina, tolkala

Maurizio Veraldi – organetto/harmonike, tolkala, bodhran

Giorgio Badin – kitara, vokal

Sašo Debelec – kontrabas, flavte, klarinet, mandolina